Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 9. redni seji dne 13. 3. 2008 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Stara oselica – Cerkev sv. Pavla, EŠD 2309.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev je baročna iz konca 17. ali začetka 18. stoletja. Ladja je v tlorisu stisnjen oktogon s triosminskim prezbiterijem, v baroku nadzidan zvonik je starejši. Ob prenovi je bila s sondiranjem odkrita višina prvotnega, ki ga opredeljuje ornamentalno slikan venčni zidec (prepleteno krogovičje črno oker barve, del napisa). Zunanjost ladje in prezbiterija je poslikana v značilnem baročnem duhu s svetlimi polji na opečno barvani podlagi. Na oboku v ladji je letnica 1727, ki pa je verjetno letnica prezidave cerkve (dozidave zakristije, nadzidave zvonika). Pilastrsko členjena arhitektura ostenja zgoraj prehaja v banjast obok s sosvodnicami z vtisnjenim modelnim ornamentom.
Veliki oltar iz prve polovice 18. stoletja je posvečen spreobrnjenju sv. Pavla s slikama Brezmadežne in sv. Pavla na konju, delo Matije Bradaška. Stranska oltarja sv. Antona Puščavnika (patron je delo tirolskega mojstra Ferdinanda Sturfflesserja) in desni Matere božje iz druge polovice 19. stoletja sta zaključena z lokom. Križev pot je delo Matije Bradaška, okviri Šubičevi. Božji grob je poslikal Anton Žonta iz Spodnje Idrije.

Cerkev, obdana s pokopališčem, je postavljena na travniku pod bregom, severno pod zaselkom, na parc. št. 271/5, k.o. Stara Oselica.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 265/1, 271/9, 265/5, 271/8, 271/4, 271/6, 271/3, del 268, 271/1, 271/2, vse k.o. Stara Oselica.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.