Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 9. redni seji dne 13. 3. 2008 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Volča – Cerkev sv Jurija, EŠD 2147.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Poznogotska cerkev je iz začetka 16. stoletja (prezbiterij je bil posvečen leta 1519), ladja je bila baročno obokana in podaljšana, sočasna sta tudi zvonik in zakristija. Prezbiterij je bil še v 16. stoletju preobokan z rebrastim mrežastim obokom, ki ni več funkcionalen. Stene ladje in prezbiterija s šilastimi gotskimi okni so na zunanjščini pod napuščem poslikane s prepletenim krogovičjem, na prezbiteriju so tudi sledovi freske sv. Jurija. Na stenah prezbiterija sta se v notranjosti ohranili freski iz časa zidave prezbiterija (okrog leta 1519), Križanje z Marijo in Janezom ter obema razbojnikoma na severni steni, na južni pa Jurijev boj z zmajem. Poslikavo zgoraj zakriva kasneje prezidani mrežasti obok. Slogovne karakteristike poslikave kažejo na poljudno pojmovanje prehajanja iz gotske tradicije v renesanso, postavljamo jo v bližino tako imenovanega hrvaškega kroga Tomaža iz Senja. Na zahodni steni zvonika je vzidan star gotski sklepnik, verjetno z prvotnega oboka prezbiterija.
Cerkev ima tri zlate oltarje, veliki oltar sv. Jurija je iz leta 1642. Za oltarjem je zapisana letnica prenove v letu 1883. Levi oltar Žalostne Matere božje je iz leta 1652, osrednja niša je obrobljena z renesančnim krogovičjem. Desni oltar je dal narediti Jurij Mayerhoffer leta 1660, križev pot je delo Štefana Šubica iz leta 1873.

Cerkev je postavljena na travnatem pomolu severno nad vasjo, na parc. št. *21, k.o. Podobeno.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 192, 190, *20, vse k.o. Podobeno.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.