Številka: U-I-304/07-11

Datum: 13. 3. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe IBIKO, d. o. o., Slovenske Konjice, ki jo zastopa Odvetniška družba Mramor, Sorta, Bilić & Holec, o. p. – d. n. o., Ljubljana in Odvetniške družbe Mramor, Sorta, Bilić & Holec, o. p. – d. n. o., Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Vladimir Bilić, na seji 13. marca 2008

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b.) se zavrne.

1. Pobudnici izpodbijata prvi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Menita, da je izpodbijana določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker enako (namesto različno) obravnava položaj odvetnika posameznika v primerjavi z odvetniško družbo ter položaj majhne odvetniške družbe v primerjavi z veliko. Navajata, da odvetniki posamezniki in majhne odvetniške družbe niso pod enakimi pogoji kot velike odvetniške družbe sposobni zagotoviti stalne, 365 dni trajajoče operativnosti in da je le obdobje od 15. julija do 15. avgusta tisto, ko lahko odvetnik in pri njem zaposleno osebje načrtujejo dopust. Dodajata, da o dopustu pri odvetniku zaposlenih oseb ne odloča lastnik sam, temveč je dopust obvezen po samem zakonu. Izpodbijana določba tako po mnenju pobudnic odvetniku posamezniku preprečuje, da bi sploh kdaj vzel dopust, saj ga v času njegove odsotnosti nima kdo nadomeščati. Dalje navajata, da so zaradi tega neenakopravno obravnavane tudi stranke, ki jih zastopajo majhne odvetniške družbe, v primerjavi s strankami, ki jih zastopajo velike odvetniške družbe, saj po njunem mnenju v nujnih zadevah odvetniki posamezniki niso zmožni zastopati svojih strank pred sodiščem.
2. Pobudnici sta vložili tudi ustavno pritožbo zoper odločitev Višjega sodišča, s katerim je bil potrjen prvostopenjski sklep, da se pritožba prve pobudnice, ki jo je v postopku zastopala druga pobudnica, zavrže kot prepozna. V tej zadevi je Višje sodišče svojo odločitev med drugim oprlo na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZS in sprejelo stališče, da so v obravnavani zadevi, ker gre za nujno zadevo (izdaja začasne odredbe), procesni roki tekli tudi med sodnimi počitnicami in da je zato pritožba prepozna. O tej ustavni pritožbi bo odločeno posebej.

3. Po izpodbijanem prvem odstavku 83. člena ZS sodišča v obdobju od 15. julija do 15. avgusta (to je v času sodnih počitnic) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. To pomeni, da razen v zadevah, ki so taksativno določene v drugem odstavku 83. člena ZS, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in se sodna pisanja ne vročajo (tretji odstavek 83. člena).
4. Pobudnici zatrjujeta neskladje izpodbijane določbe z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Menita, da sta položaja odvetnika posameznika v primerjavi z odvetniško družbo in majhne odvetniške družbe v primerjavi z veliko odvetniško družbo tako različna, da ju zakonodajalec ne bi smel obravnavati enako, ko gre za obvezno zagotavljanje kontinuitete poslovanja v nujnih zadevah v času sodnih počitnic (prvi odstavek 83. člena ZS).
5. Druga pobudnica je odvetniška družba, ki so jo kot družbo z neomejeno odgovornostjo ustanovili štirje odvetniki. Zato lahko svoj položaj primerja le s položajem drugih odvetniških družb (velikih ali majhnih), ne pa tudi s položajem odvetnika posameznika. Iz pobude sicer smiselno izhaja, da se druga pobudnica uvršča med majhne odvetniške družbe in da svoj položaj primerja s položajem velikih odvetniških družb, vendar pa ne pojasni, zakaj naj bi kljub štirim odvetnikom sodila med majhne odvetniške družbe in zakaj je njen položaj tako drugačen od položaja velikih odvetniških družb, da "ni sposobna zagotoviti stalne 365 dni na leto trajajoče operativnosti". Ne glede na to, da tega ne pojasni, pa njen očitek ne more biti utemeljen. Po prvem odstavku 83. člena ZS morajo vsi odvetniki in odvetniške družbe ne glede na "velikost" v nujnih zadevah zagotavljati zastopanje svojih strank tudi med sodnimi počitnicami. Kako to zagotovijo, je predmet njihove odločitve, ki pa mora biti skladna s predpisi. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. – v nadaljevanju ZOdv) odvetnikom za čas njihove odsotnosti za posamezna procesna opravila omogoča substitucijo po drugem odvetniku (drugi odstavek 16. člena ZOdv). V odvetniških pisarnah oziroma družbah pa lahko odvetnika kadarkoli nadomešča tudi odvetnik iz iste odvetniške družbe ter v mejah zakona tudi odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen, oziroma odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni (prvi odstavek 16. člen ZOdv). Iz navedenega izhaja, da je vsem (odvetnikom in odvetniškim družbam) omogočeno, da v času odsotnosti odvetnike nadomešča drug odvetnik (oziroma odvetniški kandidat ali pripravnik). Ne držijo torej navedbe druge pobudnice, da odvetnik in pri njem zaposleno osebje ne morejo izkoristiti dopusta. Tako se izkaže, da je vsem (odvetnikom in odvetniškim družbam) pod bistveno enakimi pogoji omogočeno stalno kontinuirano opravljanje te službe tudi v času sodnih počitnic. Zato sploh ne gre za različne položaje, ampak za bistveno enake položaje, ki so tudi obravnavani enako. Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni prav to.
6. Prva pobudnica pa določbo prvega odstavka 83. člena ZS izpodbija kot stranka v postopku. Vendar pa je morebitna neenakost, ki bi lahko nastala zaradi tega, ker je stranka za zastopanje pooblastila odvetniško družbo, ki v času sodnih počitnic ni ravnala v skladu z zakonom, lahko le predmet urejanja konkretnega razmerja med stranko in njenim pooblaščencem, ne pa predmet ustavnosodne presoje predpisa.
7. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pri tem se ni spuščalo v vprašanje pravnega interesa pobudnic.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.