Na podlagi 77. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – ZISDU-1-UPB1, 68/05 – odločba US, 28/06 – ZTVP-1B, 114/06 – ZUE, 92/07 – ZISDU-1B in 109/07 – popr.; v nadaljevanju ZISDU-1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

(1) Naslov prvega poglavja Sklepa o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 80/03 in 87/05; v nadaljevanju Sklep), ki se glasi: »I. UVODNA DOLOČBA« se spremeni tako, da se glasi: »I. UVODNI DOLOČBI«.
(2) 1. člen Sklepa se črta in nadomesti z novim 1.a členom, ki se glasi:

Ta sklep določa:
1. podrobnejša merila za opredelitev naslednjih izrazov:
– vrednostni papirji iz 1. do 4. točke prvega odstavka ter tretjega odstavka 64. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – ZISDU-1-UPB1, 68/05 – odločba US, 28/06 – ZTVP-1B, 114/06 – ZUE in 92/07 – ZISDU-1B; v nadaljevanju ZISDU-1) (v nadaljevanju prenosljivi vrednostni papirji),
– instrumenti denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 64. člena ter tretjega odstavka 64. člena ZISDU-1,
– izvedeni finančni instrumenti iz 7. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1,
– prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, iz sedmega odstavka 67. člena ZISDU-1,
– tehnike in orodja za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada iz 66. člena ZISDU-1,
– enote oziroma delnice drugih odprtih investicijskih skladov iz 5. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1,
2. podrobnejša pravila o naložbah investicijskega sklada v enote oziroma delnice drugih odprtih investicijskih skladov (v nadaljevanju ciljnih skladov) iz 5. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, ki določajo:
– pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in drugih lastnosti izpolnjevati te naložbe,
– podrobnejše deleže naložb in pogoje iz 1. do 3. točke drugega odstavka 71. člena ZISDU-1;
3. podrobnejša pravila o naložbah investicijskega sklada v bančne depozite iz 6. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 (v nadaljevanju bančni depoziti), s tem da določa pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in jamstev izpolnjevati bančni depoziti;
4. podrobnejša pravila o naložbah investicijskega sklada v izvedene finančne instrumente iz 7. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 (v nadaljevanju izvedeni finančni instrumenti), s tem da določa:
– vrsto izvedenih finančnih instrumentov in pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti izpolnjevati te naložbe,
– tveganja, ki izhajajo iz posameznih vrst izvedenih finančnih instrumentov,
– metode ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, povezane s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti,
– podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih aktivnih (bilančnih) postavk izvedenih finančnih instrumentov pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada,
– pogoje za uvedbo, trgovanje in poravnavo obveznosti iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti,
– podrobnejša pravila zahtevanega kritja po prvem odstavku 67. člena ZISDU-1 in način izračunavanja tega kritja;
5. seznam organiziranih trgov vrednostnih papirjev, organiziranih trgov izvedenih finančnih instrumentov in denarnih trgov iz petega odstavka 64. člena ZISDU-1;
6. podrobnejša merila za upoštevanje skupine oseb pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada do posamezne in do določenih oseb ter podrobnejša pravila za izračun izpostavljenosti do posamezne osebe po ZISDU-1;
7. pravila, s katerimi Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) določi pogoje in omejitve, v okviru katerih lahko družba za upravljanje za račun posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, za namene učinkovitega upravljanja z naložbami dejansko uporabi tehnike in orodja, povezane s tržnimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga.«.

Za novim 1.a členom Sklepa se doda nov 1.b člen, ki se glasi:

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša direktiva Komisije Evropske unije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (Uradni list EU, št. L 79/07 z dne 20. 3. 2007).«.

Za novim 1b. členom Sklepa se doda novo poglavje IIA., ki se glasi:

(1) Izraz prenosljivi vrednostni papirji se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi investicijski sklad, je omejena na znesek, ki je bil plačan zanje. Pri deloma vplačanih vrednostnih papirjih (ang. partly paid securities) možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi investicijski sklad, ne sme presegati celotnega zneska, ki naj bi bil plačan zanje;
2. njihova likvidnost ne ogroža zmožnosti odkupa enot premoženja vzajemnega sklada, tako da bi nastopili izjemni primeri ali posebne okoliščine za zaustavitev odkupa enot premoženja iz drugega odstavka 82. člena ZISDU-1;
3. zagotovljeno je njihovo zanesljivo vrednotenje:
a) pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, v obliki natančnih, zanesljivih in rednih cen, ki so bodisi tržne cene bodisi cene, ki jih zagotavljajo sistemi vrednotenja, neodvisni od izdajateljev teh vrednostnih papirjev,
b) pri drugih vrednostnih papirjih iz tretjega odstavka 64. člena ZISDU-1 v obliki rednega vrednotenja na podlagi informacij izdajateljev vrednostnih papirjev ali na podlagi primernih naložbenih analiz;
4. zanje so na voljo ustrezne informacije:
a) pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v obliki rednih, natančnih in celovitih tržnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih družbi za upravljanje,
b) pri drugih vrednostnih papirjih iz tretjega odstavka 64. člena ZISDU-1 v obliki rednih in natančnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih družbi za upravljanje;
5. so iztržljivi;
6. naložbe vanje so v skladu z naložbenimi cilji ali naložbeno politiko investicijskega sklada ali obema, celotna naložbena pravila pa so skladna z ZISDU-1;
7. njihova tveganja so primerno zajeta v proces obvladovanja tveganj investicijskega sklada. Tveganost teh instrumentov in njihov prispevek k skupnemu tveganju iz naložb investicijskega sklada se meri sproti.
(2) Za namene iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena, razen v primeru, če ima družba za upravljanje na voljo informacije, ki vodijo k drugačni odločitvi, se za finančne instrumente, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, predpostavlja, da ne ogrožajo zmožnosti odkupa enot premoženja vzajemnega sklada in da so iztržljivi.
(3) Če ima družba za upravljanje na voljo informacije, iz katerih izhaja, da bi lahko naložba v določen prenosljiv vrednostni papir ogrozila zmožnost odkupa enot premoženja vzajemnega sklada, mora oceniti likvidnostno tveganje takšnega vrednostnega papirja.
(4) Družba za upravljanje mora pri nalaganju sredstev vzajemnega sklada v prenosljive vrednostne papirje kot tudi katerekoli druge finančne instrumente vselej upoštevati faktor likvidnostnega tveganja, kar pomeni, da nakup finančnega instrumenta ne sme povzročiti zmanjšanja celotne likvidnosti portfelja oziroma zmožnosti odkupa enot premoženja vzajemnega sklada. Pri ocenjevanju likvidnostnega tveganja finančnega instrumenta mora družba za upravljanje upoštevati zlasti:
1. količino (ang. volume) in vrednost prometa (ang. turnover) s prenosljivim vrednostnim papirjem;
2. velikost izdaje finančnega instrumenta, kadar njegovo ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu, delež izdaje, ki ga namerava družba za upravljanje kupiti iz sredstev vzajemnega sklada ter oceno priložnosti in časovnega okvira nakupa ali prodaje finančnega instrumenta;
3. v kolikor je to potrebno, neodvisno analizo cen ponudbe in povpraševanja po finančnem instrumentu v ustreznem obdobju, iz katere je mogoče razbrati njegovo likvidnost in tržnost;
4. analizo kvalitete in števila borznih posrednikov ter vzdrževalcev trga, ki sodelujejo v poslih s tem vrednostnim papirjem, z namenom ocene kvalitete trgovanja s tem vrednostnim papirjem na sekundarnem trgu.
(5) Pri drugih prenosljivih vrednostnih papirjih iz tretjega odstavka 64. člena ZISDU-1, ki niso sprejeti ali s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, likvidnosti in iztržljivosti ni mogoče vnaprej predpostavljati. Za zagotavljanje likvidnosti vzajemnega sklada v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZISDU-1 mora družba za upravljanje likvidnost in iztržljivost teh vrednostnih papirjev posebej ugotavljati.
(6) Če družba za upravljanje oceni, da je prenosljiv vrednostni papir nezadostno likviden ali neiztržljiv, da bi dopuščal nemoten odkup enot premoženja, sme kupiti vrednostni papir iz sredstev vzajemnega sklada le, če je v portfelju vzajemnega sklada dovolj likvidnih in iztržljivih vrednostnih papirjev, katerih prodaja omogoča zagotavljanje likvidnosti vzajemnega sklada v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZISDU-1.

(1) Prenosljivi vrednostni papirji vključujejo:
1. enote (delnice ali enote premoženja) zaprtih investicijskih skladov, ustanovljenih bodisi v obliki investicijske družbe (ang. investment company) bodisi v obliki fiduciarnega sklada (ang. unit trust), ki izpolnjujejo naslednja merila:
a) merila iz 2.a člena tega sklepa,
b) zanje veljajo mehanizmi upravljanja gospodarskih družb (ang. corporate governance),
c) kadar v imenu zaprtega investicijskega sklada dejavnost upravljanja njegovega premoženja izvaja drug subjekt, za njegovo poslovanje veljajo nacionalni predpisi s področja varstva vlagateljev;
2. enote (delnice ali enote premoženja) zaprtih investicijskih skladov, ustanovljenih v skladu s pogodbenim pravom (ang. under the law of contract), ki izpolnjujejo naslednja merila:
a) izpolnjujejo merila iz 2.a člena tega sklepa,
b) zanje veljajo mehanizmi upravljanja družb, enakovredni tistim iz 1b. točke tega odstavka, pri čemer se šteje, da je to zagotovljeno, če imajo imetniki enot ali delnic teh zaprtih investicijskih skladov v okviru pogodbe:
– pravico glasovanja o bistvenih odločitvah v zvezi s skladom (vključno z odločanjem o sklenitvi ali prenehanju pogodbe o upravljanju oziroma o imenovanju in razrešitvi družbe za upravljanje, sklenitvi dodatkov k pogodbi o ustanovitvi, spremembi naložbene politike, preoblikovanju in likvidaciji investicijskega sklada),
– pravico nadzora nad izvajanjem naložbene politike s pomočjo ustreznih mehanizmov, ter če so sredstva investicijskega sklada ločena od sredstev družbe za upravljanje in če pravila o likvidaciji investicijskega sklada zagotavljajo primerno zaščito imetnikov enot ali delnic investicijskega sklada,
c) upravlja jih subjekt, za katerega veljajo nacionalni predpisi s področja varstva vlagateljev;
3. finančni instrumenti, ki izpolnjujejo naslednja merila:
a) merila iz 2.a člena tega sklepa,
b) so kriti (ang. backed by) z drugim premoženjem ali vezani na donosnost drugih naložb, pri čemer se takšno premoženje oziroma naložbe lahko razlikujejo od finančnih instrumentov iz prvega odstavka 64. člena ZISDU-1.
(2) Investicijski sklad ne sme imeti naložb v zaprte investicijske sklade z namenom izogibanja naložbenim omejitvam, kot jih določa ZISDU-1.
(3) Če ima finančni instrument iz 3. točke prvega odstavka tega člena vgrajen izvedeni finančni instrument v smislu 2.h člena tega sklepa, se v zvezi z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom uporabljajo določbe od 65. do 67. člena ZISDU-1.

(1) Izraz instrument v pojmu instrument denarnega trga vključuje:
1. instrumente, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 in
2. instrumente, ki niso sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Drugi instrumenti denarnega trga iz tretjega odstavka 64. člena so tisti instrumenti denarnega trga, s katerimi se sicer običajno trguje na denarnem trgu, ki izpolnjujejo pogoj likvidnosti iz tega člena in katerih vrednost se da skladno s tem členom kadarkoli natančno določiti, vendar ne spadajo hkrati med instrumente denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1.
(3) Družba za upravljanje sredstev investicijskega sklada ne sme nalagati v instrumente denarnega trga, ki bi povzročili izpostavljenost investicijskega sklada do plemenitih kovin.
(4) Za račun investicijskega sklada družba za upravljanje ne sme opravljati nekritih prodaj instrumentov denarnega trga.
(5) Značilnost instrumenta denarnega trga, da se z njim običajno trguje na denarnem trgu, pomeni, da takšen instrument izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. njegova zapadlost ob izdaji je do vključno 397 dni;
2. njegova preostala zapadlost je do vključno 397 dni;
3. je predmet rednih preračunov donosa (ang. yield adjustments) v skladu z razmerami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni;
4. njegov profil tveganj, vključno s kreditnim in obrestnim tveganjem, ustreza profilu tveganj finančnih instrumentov, ki imajo zapadlost, navedeno v 1. in 2. točki tega odstavka, ali so predmet popravkov donosa, kot je navedeno v 3. točki tega odstavka.
(6) Kot instrumenti denarnega trga iz prejšnjega odstavka, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, se praviloma lahko štejejo zakladne menice (ang. treasury bills), menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti (ang. local authority bills), potrdila o vlogi (ang. certificates of deposit), komercialni zapisi (ang. commercial paper) in bančni menični akcepti (ang. banker's acceptances).
(7) Instrumenti denarnega trga iz prvega odstavka tega člena morajo biti ustrezno likvidni, kar pomeni, da jih je mogoče prodati z omejenimi stroški v primerno kratkem času, upoštevaje obveznosti vzajemnega sklada iz naslova odkupa enot premoženja na zahtevo kateregakoli imetnika enot premoženja.
(8) Instrumenti denarnega trga iz prvega odstavka tega člena morajo imeti vrednost, ki jo je kadarkoli mogoče natančno določiti, kar pomeni, da so zanje na razpolago natančni in zanesljivi sistemi vrednotenja, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. omogočajo izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada v skladu z vrednostjo, po kateri bi si takšen finančni instrument izmenjali dobro obveščeni in voljni stranki v premišljenem poslu;
2. temeljijo na tržnih podatkih ali modelih vrednotenja, vključno z metodo odplačne vrednosti (ang. amortised costs).
(9) Pri ocenjevanju likvidnosti instrumenta denarnega trga iz sedmega odstavka tega člena in vpliva njegove likvidnosti na likvidnost celotnega portfelja vzajemnega sklada je treba kumulativno upoštevati naslednje dejavnike:
1. na ravni instrumenta denarnega trga:
a) pogostnost trgovanja in objavljanja njegove cene,
b) število vzdrževalcev trga, ki so ga pripravljeni kupiti in prodati, njihovo pripravljenost, da sploh vzpostavijo trgovanje s tem instrumentom, naravo trgovanja z njim (čas, potreben za prodajo, metode dajanja ponudb in tehnike prenosa instrumenta),
c) velikost izdaje (programa),
d) možnost njegovega ponovnega odkupa, unovčitve ali prodaje v primerno kratkem obdobju (npr. v sedmih delovnih dnevih) z omejenimi stroški (nizkimi provizijami, nizkimi cenami ponudbe in povpraševanja ter z zelo kratkim časom poravnave);
2. na ravni vzajemnega sklada:
a) strukturo in koncentracijo imetnikov enot premoženja vzajemnega sklada,
b) namen imetnikov enot premoženja sklada pri vlaganju v investicijski sklad,
c) kvaliteto informacij o običajnem in predvidenem obsegu odkupa in prodaje enot premoženja vzajemnega sklada,
d) morebitne določbe pravil upravljanja oziroma prospekta vzajemnega sklada o omejitvi odkupa enot premoženja vzajemnega sklada.
(10) Pri ocenjevanju likvidnosti instrumenta denarnega trga iz sedmega odstavka tega člena in vpliva njegove likvidnosti na likvidnost celotnega portfelja investicijske družbe je treba kumulativno upoštevati zgolj dejavnike iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena.
(11) Če kakšen od dejavnikov iz devetega odstavka tega člena ni izpolnjen, to ne pomeni, da je treba instrument denarnega trga avtomatično obravnavati kot nelikvidnega. Pomembno je, da družba za upravljanje te dejavnike upošteva, tako da načrtuje primeren portfelj glede na predvidene prilive v vzajemni sklad in odlive iz njega ter s tem zagotovi, da bo v portfelju vzajemnega sklada vedno dovolj likvidnih instrumentov, katerih prodaja zagotavlja likvidnost vzajemnega sklada v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZISDU-1.
(12) Če pri ugotavljanju vrednosti, ki jo je mogoče kadarkoli natančno določiti, družba za upravljanje uporabi metodo odplačne vrednosti, tako določena vrednost ne sme bistveno odstopati od poštene vrednosti instrumenta denarnega trga. Slednje je načeloma zagotovljeno, če družba za upravljanje upošteva, da:
1. ima instrument denarnega trga preostalo zapadlost največ treh mesecev in ni posebno občutljiv na tržne parametre, vključno s kreditnim tveganjem, ali
2. vzajemni sklad nalaga izključno v visoko kvalitetne instrumente z zapadlostjo ali preostalo zapadlostjo do največ 397 dni ali instrumente, ki so predmet rednih preračunov donosa v skladu z razmerami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni in ki imajo tehtano povprečje zapadlosti 60 dni. Izpolnjevanje teh zahtev je treba redno spremljati, pri čemer mora ta sprotna presoja vključevati tudi spremljanje kreditnega tveganja instrumenta in njegove dokončne zapadlosti.
(13) Upoštevanje načel, opredeljenih v prejšnjem odstavku tega člena, skupaj z ustreznimi postopki, ki jih določi družba za upravljanje, mora zagotavljati, da niti pri vrednotenju posameznega instrumenta denarnega trga niti celotnega portfelja investicijskega sklada ne pride do bistvenega razhajanja med (pošteno) vrednostjo instrumenta denarnega trga, kot je opredeljena v tem sklepu, in vrednostjo, izračunano po metodi odplačne vrednosti. Postopki iz prejšnjega stavka, ki jih določi in izvaja družba za upravljanje, vključujejo npr. sprotno osveževanje izdajateljevega kreditnega razmika (ang. credit spread) ali odprodajo instrumenta denarnega trga.
(14) Šteje se, da so merila iz sedmega in osmega odstavka tega člena izpolnjena, kadar so instrumenti denarnega trga sprejeti v trgovanje ali se z njimi trguje na organiziranem trgu v skladu s 1., 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, razen če so družbi za upravljanje na voljo informacije, ki vodijo k drugačni oceni. Če likvidnosti in natančne določljivosti vrednosti instrumenta denarnega trga ni mogoče dovolj zanesljivo predpostaviti, mora oba kriterija za ustreznost instrumenta denarnega trga oceniti družba za upravljanje sama.

(1) Družba za upravljanje je v celoti odgovorna za presojo ustreznosti naložb investicijskega sklada v instrumente denarnega trga, katerih izdaja ali izdajatelj sta regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev in s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, iz 8. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1. To so finančni instrumenti, za katere veljajo naslednja merila:
1. izpolnjujejo vsaj enega izmed pogojev, določenih v petem odstavku 2.c člena tega sklepa, ter vsa merila, določena v osmem in devetem odstavku 2.c člena tega sklepa;
2. zanje so na razpolago ustrezne informacije, vključno s tistimi, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v take instrumente, ob upoštevanju določb drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena;
3. so prosto prenosljivi.
(2) Za instrumente denarnega trga iz 8č. in 8f. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale bodisi lokalna ali regionalna skupnost posamezne države članice bodisi javna mednarodna organizacija, vendar zanje ne jamčita ne država članica ne ena od zveznih držav, ki tvorijo državo članico, pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga in informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;
2. informacije iz prejšnje točke tega odstavka se morajo posodabljati redno, vsaj enkrat na leto, prav tako pa ob vsakem pomembnem dogodku;
3. informacije iz 1. točke tega odstavka so preverile ustrezno usposobljene neodvisne organizacije, ki so specializirane za preverjanje pravne in finančne dokumentacije, pri svojem delu dosegajo profesionalne in etične standarde ter niso podrejene navodilom izdajatelja;
4. obstajajo javno dostopni in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga.
(3) Za instrumente denarnega trga iz 8d. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. bodisi informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga bodisi informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;
2. informacije iz prejšnje točke tega odstavka se morajo posodabljati redno, vsaj enkrat na leto, prav tako pa ob vsakem pomembnem dogodku;
3. obstajajo bodisi javno dostopni in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga bodisi drugi podatki, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v ta instrument.
(4) Za vse instrumente denarnega trga iz 8c. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, razen za instrumente denarnega trga iz drugega odstavka tega člena in tiste, ki so jih izdale Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali centralna banka iz druge države članice, pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena bodisi informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga bodisi informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga.

Izraz ustanova ali oseba javnega prava iz 8e. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, za katero veljajo in ki izpolnjuje pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov vsaj tako stroga kot pravila, določena v predpisih Evropske unije, pomeni izdajatelja, za katerega veljajo in ki izpolnjuje pravila varnega in skrbnega poslovanja, hkrati pa izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. ima sedež v državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
2. ima sedež v državi članici OECD, ki pripada Skupini G10;
3. zanj obstaja bonitetna ocena;
4. na podlagi poglobljene analize se lahko dokaže, da so pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki veljajo zanj, vsaj tako stroga kot pravila, določena v predpisih Evropske unije.

(1) Izraz instrument listinjenja iz 8i. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 pomeni ustroj (ang. securitisation vehicles), ki je bil oblikovan za namen listinjenja in ima obliko gospodarske družbe ali fiduaciarja ali pa je bil ustanovljen v skladu s pogodbenim pravom.
(2) Izraz bančna kreditna linija (ang. banking liquidity line) oziroma odgovarjajoči pojem iz 8i. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 pomeni bančne posle, ki jih zagotavlja finančna institucija, ki sama izpolnjuje merila iz 8e. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1.

(1) Izraz likvidne finančne naložbe iz prvega odstavka 2. člena ZISDU-1 v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti pomeni, da lahko družba za upravljanje za račun investicijskega sklada nalaga samo v izvedene finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. njihov osnovni instrument ali drugo finančno spremenljivko (v nadaljevanju osnovni instrument) sestavlja najmanj ena od naslednjih oblik:
a) finančni instrumenti iz prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 in finančni instrumenti z eno ali več lastnostmi finančnih instrumentov iz prvega odstavka 64. člena ZISDU-1,
b) obrestne mere,
c) devizni tečaji ali valute,
d) finančni indeksi;
2. pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev (v nadaljevanju OTC izvedeni finančni instrumenti), pogoje iz 7d. in 7e. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1.
(2) Izvedeni finančni instrumenti in tem instrumentom enakovredni instrumenti, katerih poravnava se vrši z denarnim plačilom (v nadaljevanju izvedeni finančni instrumenti), iz 7. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 vključujejo instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. omogočajo prenos kreditnega tveganja iz naslova osnovnega instrumenta iz 1. točke prvega odstavka tega člena neodvisno od drugih tveganj, povezanih s tem osnovnim instrumentom;
2. zaradi njih ne pride do izročitve ali prenosa sredstev, vključno denarnih plačil, razen sredstev iz prvega in tretjega odstavka 64. člena ZISDU-1;
3. izpolnjujejo pogoje za OTC izvedene finančne instrumente iz 7d. in 7e. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 ter iz tretjega in četrtega odstavka tega člena;
4. njihova tveganja so ustrezno zajeta v procesu obvladovanja tveganj investicijskega sklada in nadzorovana z notranjekontrolnimi mehanizmi družbe za upravljanje, kadar med družbo za upravljanje in nasprotno stranko v poslih s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti obstaja tveganje asimetrije informacij, ki izhaja iz možnosti dostopa nasprotne stranke do nejavnih informacij o družbah, katerih sredstva predstavljajo osnovni instrument kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Družba za upravljanje je dolžna ta tveganja ocenjevati še s posebno visoko stopnjo skrbnosti, če sta nasprotni stranki v poslu s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti oseba, povezana z družbo za upravljanje, ali izdajatelj kreditnega instrumenta (ang. credit issuer).
(3) Izraz poštena vrednost se za namene izvajanja 7e. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 razume kot vrednost, po kateri bi si takšen finančni instrument izmenjali ali obveznost poravnali dobro obveščeni in voljni stranki v premišljenem poslu.
(4) Družba za upravljanje mora OTC izvedene finančne instrumente iz 7e. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 redno, zanesljivo in preverljivo ovrednotiti po pošteni vrednosti, pri čemer vrednotenje ne sme temeljiti le na cenah ponudbe, ki jih objavi nasprotna stranka v poslu z OTC izvedenim finančnim instrumentom. Redno, zanesljivo in preverljivo vrednotenje pomeni:
1. osnova za vrednotenje je zanesljiva zadnja razpoložljiva tržna vrednost, če pa ta ni na voljo, tudi model vrednotenja, ki temelji na ustrezni, priznani metodologiji. Ta metodologija mora izpolnjevati naslednja merila:
a) v zvezi z natančno oceno vrednosti OTC izvedenega finančnega instrumenta: postopek, ki družbi za upravljanje ves čas in s primerno stopnjo zanesljivosti omogoča oceno vrednosti naložbe po pošteni vrednosti, in sicer na tako zanesljivi podlagi, da bo poštena vrednost odražala zadnjo razpoložljivo tržno vrednost,
b) v zvezi z neodvisno oceno vrednosti: izpolnjevanje ustreznih tehničnih, kadrovskih in organizacijskih pogojev družbe za upravljanje, tako da se analiza tveganj z natančnimi in vnaprej opredeljenimi omejitvami tveganj opravlja v samostojnem oddelku, neodvisnem tako od drugih oddelkov družbe za upravljanje kot od nasprotne stranke. Če družba za upravljanje izpolnjevanja teh pogojev ne more zagotoviti, lahko analizo tveganj opravlja neodvisna druga oseba, vendar je družba za upravljanje tudi v tem primeru odgovorna za pravilnost vrednotenja OTC izvedenega finančnega instrumenta.
2. preverjanje vrednotenja izvaja:
a) ustrezna druga oseba, neodvisna od nasprotne stranke v poslu z OTC izvedenim finančnim instrumentom, in sicer primerno pogosto in na način, da ga lahko družba za upravljanje kadarkoli preveri. Družba za upravljanje mora preveriti tudi, ali ta druga neodvisna oseba izpolnjuje tehnične, kadrovske in organizacijske pogoje za ustrezno vrednotenje posameznih vrst OTC izvedenih finančnih instrumentov, ki naj bi bili predmet poslov za račun investicijskega sklada, pri čemer pa odgovornost za pravilnost vrednotenja OTC izvedenega finančnega instrumenta nosi družba za upravljanje,
b) oddelek družbe za upravljanje, ki primerno izpolnjuje tehnične, kadrovske in organizacijske pogoje, da je sposoben opravljati preverjanje vrednotenja OTC izvedenih finančnih instrumentov, in je neodvisen od oddelka upravljanja premoženja. To pomeni, da družba za upravljanje sicer lahko uporablja svoje sisteme vrednotenja, vendar jih sme pridobiti le od neodvisne druge osebe. Družba za upravljanje ne sme uporabljati modelov vrednotenja, ki bi jih pridobila od osebe, ki je udeležena v poslu, če teh modelov sama temeljito ni preverila oziroma jih sprotno ne preverja (npr. modelov, ki jih uporablja oddelek (ang. dealing room), borznoposredniške družbe ali banke oziroma druge ustrezne organizacije, preko katerega se sklepajo posli z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti). Družba za upravljanje pri vrednotenju teh instrumentov prav tako ne sme uporabljati podatkov (npr. o volatilnosti ali korelacijah), ki bi izvirali iz virov, ki ne ustrezajo njenim merilom.
(5) Pojma likvidnih finančnih naložb iz prvega odstavka 2. člena ZISDU-1 in izvedenih finančnih instrumentov iz 7. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 ne vključujeta izvedenih finančnih instrumentov na blago, pa tudi ne izvedenih finančnih instrumentov na nefinančne indekse.

(1) Finančni indeksi iz 7a. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 so indeksi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. njihova sestava je dovolj razpršena, da:
a) gibanje cene posamezne komponente indeksa ali aktivnosti, povezanih s trgovanjem s posamezno komponento indeksa, ne vplivajo prekomerno na vedenje celotnega indeksa,
b) kadar je indeks sestavljen iz finančnih instrumentov iz prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, njegova sestava upošteva dopustne deleže izpostavljenosti do posamezne osebe iz trinajstega in petnajstega odstavka 68. člena ZISDU-1. Če sestava indeksa tega ne zagotavlja, mora družba za upravljanje za preprečitev prekomerne skupne izpostavljenosti do posamezne osebe to posredno izpostavljenost, ki izvira iz finančnega instrumenta, ki predstavlja komponento indeksa, prištevati k izpostavljenosti na podlagi samega finančnega instrumenta, ki se nahaja v portfelju investicijskega sklada, in sicer v skladu z določbami prvega do tretjega in sedmega odstavka 67. člena, prvega do dvanajstega odstavka 68. člena ter prvega do petega odstavka 69. člena ZISDU-1,
c) kadar indeks ni sestavljen iz finančnih instrumentov iz prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, njegova sestava odraža dopustne deleže izpostavljenosti do posamezne osebe iz trinajstega in petnajstega odstavka 68. člena ZISDU-1. Če se izvedeni finančni instrumenti na finančni indeks, katerega komponente ne predstavljajo dovoljenih naložb investicijskega sklada, uporabljajo z namenom natančnega sledenja indeksu ali z namenom doseganja visoke izpostavljenosti do indeksa, mora biti za preprečitev prekomerne skupne izpostavljenosti do posamezne osebe sestava indeksa vsaj toliko razpršena, da odraža dopustne deleže izpostavljenosti do posamezne osebe iz trinajstega in petnajstega odstavka 68. člena ZISDU-1. Če se ti izvedeni finančni instrumenti uporabljajo za obvladovanje tveganj investicijskega sklada in če izpostavljenost portfelja investicijskega sklada do posameznih indeksov ustreza dopustnim deležem izpostavljenosti do posamezne osebe iz tretjega, šestega in osmega odstavka 68. člena ZISDU-1 (t.i. kombinaciji omejitev oziroma pravilu 5%/10%/40%), posredne izpostavljenosti preko komponent indeksov ni treba prištevati;
2. so dovolj reprezentativen odraz trga, na katerega se nanašajo, pri čemer so izpolnjena naslednja merila:
a) indeks na primeren način meri uspešnost reprezentativne skupine finančnih instrumentov, ki so njegove komponente,
b) obstaja javno dostopen postopek revizije oziroma uravnoteževanja indeksa, ki se izvaja redno in zagotavlja, da je sestava indeksa stalno odraz trga, na katerega se nanaša,
c) finančni instrumenti, ki predstavljajo komponente indeksa morajo biti dovolj likvidni, da investicijskemu skladu po potrebi omogočajo posnemanje indeksa;
3. so objavljeni na primeren način, pri čemer morajo biti izpolnjena naslednja merila:
a) način objave temelji na utečenih postopkih za zbiranje cen finančnih instrumentov, ki predstavljajo komponente indeksa, ter za izračun in poznejšo objavo vrednosti indeksa in podatkov o njegovi historični vrednosti, vključno s postopki oblikovanja cen finančnih instrumentov, ki predstavljajo komponente indeksa, kadar tržne cene niso na voljo,
b) obširno in pravočasno morajo biti v dnevnih časopisih in/ali na internetu javnosti dostopne informacije o metodologiji izračuna indeksa in postopku revidiranja njegove sestave, o njegovi trenutni sestavi in njenih spremembah ter informacije o morebitnih operativnih težavah pri zagotavljanju pravočasnih ali točnih informacij, potrebnih za izračun indeksa.
(2) Med finančne indekse iz 7a. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 se lahko štejejo tudi finančni indeksi, katerih komponente predstavljajo izvedeni finančni instrumenti na blago in finančni indeksi, katerih komponente predstavlja stvarno premoženje, vendar zgolj, če ti finančni indeksi izpolnjujejo vse pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar sestava finančnih instrumentov iz 64. člena ZISDU-1, ki predstavljajo osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, se ti izvedeni finančni instrumenti, če izpolnjujejo merila iz 2.f člena tega sklepa, štejejo za izvedene finančne instrumente na kombinacijo osnovnih instrumentov iz 1a. do 1c. točke prvega odstavka 2.f člena tega sklepa.
(4) Finančni indeksi, katerih komponente predstavljajo investicijski skladi s tveganimi naložbenimi cilji ter uporabo finančnega vzvoda (ang. leverage) in izvedenih finančnih instrumentov z namenom trgovanja (ang. hedge funds; v nadaljevanju »hedge skladi« ali tudi s skupnim imenom »finančni indeksi na hedge sklade«), morajo za to, da se štejejo za finančne indekse iz 7a. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1, izpolnjevati vse pogoje iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
(5) »Finančni indeks na hedge sklade« se ne šteje za finančni indeks iz 7a. točke prvega odstavka 64. člena, če metodologija za njegov izračun ne temelji na izbiri komponent ter redni in izredni reviziji indeksa, ki jih določajo vnaprej določena pravila in objektivni kriteriji, in če organizacija, ki izračunava indeks, za vključitev v indeks sprejema plačila od izdajateljev potencialnih komponent (upravljavcev »hedge« skladov), in če metodologija za izračun indeksa dopušča naknadne popravke že objavljenih vrednosti indeksov (ang. backfilling).
(6) Kadar pride do posredne izpostavljenosti investicijskega sklada do »finančnega indeksa na hedge sklade« zaradi naložbe v OTC izvedeni finančni instrument, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji iz ZISDU-1 in tega sklepa:
1. zahteve glede nasprotnih strank v poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti iz 7d. točke ZISDU-1;
2. zahteve glede vrednotenja po pošteni vrednosti in sposobnosti družbe za upravljanje, da za račun investicijskega sklada kadarkoli po pošteni vrednosti proda, odproda ali drugače unovči, zapre oziroma izravna stanje izvedenih finančnih instrumentov ali nevtralizira izpostavljenost investicijskega sklada, ki izhaja iz tega instrumenta, z nasprotno izravnalno transakcijo, iz 7e. točke ZISDU-1 in iz 2f. člena tega sklepa;
3. zahteve glede obvladovanja tveganj in postopkov vrednotenja v družbi za upravljanje iz 65. člena ZISDU-1;
4. zahteve glede izpostavljenosti investicijskega sklada iz 67. in 68. člena ZISDU-1.
(7) Kadar pride do izpostavljenosti investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka tega člena, mora družba za upravljanje opraviti ustrezen skrben pregled finančnega indeksa, ki vključuje predvsem oceno kvalitete indeksa oziroma tega, ali je indeks za investicijski sklad primeren ali ne. Pri ocenjevanju indeksa mora družba za upravljanje proučiti najmanj naslednje dejavnike:
1. transparentnost metodologije izračunavanja indeksa, in sicer najmanj naslednja vidika:
a) ali metodologija vsebuje primerna natančna pojasnila o utežeh in klasifikaciji komponent v indeksu (npr. z vidika naložbene strategije izbranih »hedge« skladov) ter o obravnavi tistih komponent indeksa (»hedge« skladov), ki prenehajo biti njegove komponente,
b) ali indeks predstavlja primerno vodilo (ang. benchmark), ki ustrezno odraža vrsto »hedge« skladov, na katere se nanaša;
2. razpoložljivost informacij o indeksu, in sicer najmanj naslednje vidike:
a) ali obstaja jasna in nedvoumna opisna razlaga tega, kaj prikazuje,
b) ali je predmet neodvisne revizije in obseg te revizije (npr. ali se metodologija izračunavanja indeksa dosledno uporablja, ali se indeks pravilno izračunava),
c) kako pogosto se objavlja in ali bi lahko imela nezadostna pogostnost njegove objave negativen vpliv na pravilen izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada;
3. vidike obravnave primarnih komponent indeksa, in sicer najmanj:
a) postopke, ki jih organizacija, ki izračunava indeks, uporablja pri skrbnem pregledu izračunavanja čiste vrednosti sredstev »hedge« skladov, ki predstavljajo komponente indeksa,
b) dostopnost javnosti do podrobnih in natančnih podatkov o »hedge« skladih, ki predstavljajo komponente indeksa, in o izračunih njihove čiste vrednosti sredstev (ne glede na to, ali je mogoče v »hedge« sklade ves čas vlagati ali ne),
c) ali število komponent v indeksu omogoča njegovo zadostno razpršenost.
(8) Pri ocenjevanju primernosti posameznega »finančnega indeksa na hedge sklade« mora družba za upravljanje proučiti najmanj vse dejavnike, naštete v prejšnjem odstavku tega člena, in presoditi, ali je mogoče kljub oceni o pomanjkljivosti posameznega dejavnika ta indeks šteti za primeren ali ne. Pri ocenjevanju primernosti indeksa mora uporabiti tudi druge kriterije, za katere meni, da odražajo posebnosti sestave indeksa ali njegovih komponent.
(9) Družba za upravljanje je dolžna tako kot pri drugih naložbenih odločitvah v zvezi s premoženjem investicijskih skladov voditi evidence in hraniti dokumentacijo o ocenjevanju primernosti »finančnih indeksov na hedge sklade« oziroma o njihovih skrbnih pregledih.

(1) Izraz izvedeni finančni instrumenti, neločljivi od tržnih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, na osnovi katerih so izdani, iz sedmega odstavka 67. člena ZISDU-1 se nanaša na tiste prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki imajo vgrajene izvedene finančne instrumente.
(2) Vrednostni papirji z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti so tisti prenosljivi vrednostni papirji, ki izpolnjujejo pogoje iz 2a. člena tega sklepa, hkrati pa vsebujejo sestavino (ang. component), ki izpolnjuje naslednja merila:
1. z njeno pomočjo je mogoče nekatere ali vse denarne tokove, ki bi sicer pripadali prenosljivemu vrednostnemu papirju, to je gostiteljski pogodbi (ang. host contract), prilagoditi glede na določeno obrestno mero, ceno finančnega instrumenta, devizni tečaj, indeks cen ali druge podobne stopnje rasti, kreditno bonitetno oceno izdajatelja (ang. credit rating) ali kreditni indeks (ang. credit index) ali drugo spremenljivko, zaradi česar se ta sestavina spreminja na podoben način kot samostojni izvedeni finančni instrument;
2. njene ekonomske lastnosti in tveganja niso tesno povezana z ekonomskimi lastnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe;
3. pomembno vpliva na tveganje in oblikovanje cene prenosljivega vrednostnega papirja.
(3) Instrumenti denarnega trga z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti so tisti, ki izpolnjujejo enega od pogojev iz petega odstavka 2.c člena tega sklepa ter vse pogoje iz sedmega in osmega odstavka 2.c člena tega sklepa in ki vsebujejo sestavino, ki izpolnjuje merila iz drugega odstavka tega člena.
(4) Prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga se ne šteje kot prenosljiv vrednostni papir ali instrument denarnega trga z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom (v nadaljevanju strukturiran finančni instrument z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom ali krajše SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom), če vsebuje sestavino, ki je pogodbeno prenosljiva neodvisno od prenosljivega vrednostnega papirja ali instrumenta denarnega trga. Taka sestavina se šteje za ločen finančni instrument.
(5) Finančni instrumenti, zavarovani z dolžniškimi instrumenti (ang. collateralized debt obligations; v nadaljevanju CDO instrumenti) ali vrednostni papirji, kriti z drugim premoženjem (ang. asset backed securities; v nadaljevanju ABS instrumenti), ki uporabljajo izvedene finančne instrumente, ne glede na aktivnost oziroma pasivnost upravljanja na splošno ne spadajo med SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, razen če:
1. vsebujejo finančni vzvod oziroma obveznosti iz njega niso omejene, zaradi česar je lahko vlagateljeva izguba višja, kot je bila njegova prvotna naložba v instrument, ali
2. niso dovolj razpršeni.
(6) Kadar ti instrumenti predstavljajo nadomestek OTC izvedenih finančnih instrumentov, se obravnavajo podobno kot OTC izvedeni finančni instrumenti. Takšni so t.i. po meri narejeni hibridni instrumenti (ang. tailor-made hybrid instruments), na primer CDO instrument z eno samo tranšo, ki je oblikovan prav z namenom zadovoljiti specifične potrebe določenega investicijskega sklada, za katerega se šteje, da je SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, saj je nadomestek OTC izvedenega finančnega instrumenta, ki omogoča doseganje istega namena, to je razpršitev izpostavljenosti do določenega kroga oseb z vnaprej določeno stopnjo kreditnega tveganja.
(7) Med SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom se štejejo zlasti naslednji finančni instrumenti:
1. obveznice s prevalitvijo kreditnega tveganja (ang. credit linked notes CLOs);
2. SFI, katerih uspešnost je vezana na uspešnost obvezniškega indeksa;
3. SFI, katerih uspešnost je vezana na uspešnost košarice delnic z aktivnim ali pasivnim upravljanjem;
4. SFI z garantirano glavnico (ang. nominal fully guaranteed), katerih uspešnost je vezana na uspešnost košarice delnic z aktivnim ali pasivnim upravljanjem;
5. obveznice, zamenljive za delnice istega izdajatelja (ang. convertible bonds);
6. obveznice, zamenljive za delnice drugega izdajatelja (ang. exchangeable bonds).
(8) Družba za upravljanje, ki nalaga sredstva investicijskega sklada v SFI z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, mora slediti načelom in pravilom ZISDU-1, ki vključujejo:
1. načelo, da se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne smejo nikoli uporabljati z namenom, da se zaobide pravila o naložbah investicijskega sklada, določena v poglavju 4.3. ZISDU-1;
2. pravila in načela obvladovanja tveganj investicijskega sklada, ki od družbe za upravljanje zahtevajo, da:
a) vzpostavi in uporablja proces obvladovanja tveganj, ki ji v vsakem trenutku omogoča spremljanje tveganj, ki izhajajo iz posameznih izpostavljenosti investicijskega sklada (odprtih pozicij) in njihovega prispevka k celotni tveganosti naložb investicijskega sklada (ang. overall risk profile of the portfolio);
b) zagotovi, da celotna izpostavljenost investicijskega sklada, ki se nanaša na naložbe v izvedene finančne instrumente, ne bo presegala celotne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, kot je določeno v prvem odstavku 67. člena ZISDU-1;
c) za račun investicijskega sklada vlaga v izvedene finančne instrumente zgolj v okviru naložbene politike investicijskega sklada in v okviru omejitev, opredeljenih v enajstem odstavku 68. člena ZISDU-1, pri čemer pa mora zagotoviti, da izpostavljenost investicijskega sklada do osnovnih instrumentov, iz katerih so finančni instrumenti izvedeni, skupno ne presega naložbenih omejitev, opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena ter v prvem, tretjem in petem odstavku 69. člena ZISDU-1 (določba tretjega odstavka 67. člena ZISDU-1), kar nadalje pomeni tudi, da:
– družba za upravljanje upošteva Priporočila Evropske Komisije 2004/383/EC z dne 27. 4. 2004 o uporabi izvedenih finančnih instrumentov s strani kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (ang. Commissions Recommendation of 27 April 2004 on the use of financial derivative instruments for undertakings for collective investment in transferable securities (UCITS); Uradni list EU, št. L 144/04 in L 199/04 – popr.) o razpršitvi tveganj pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov, ki določajo, kako je treba pri ocenjevanju ustreznosti naložb investicijskega sklada v skladu z omejitvami tveganj, določenimi v 68. in 69. členu ZISDU-1, upoštevati osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov,
– se vgrajeni izvedeni finančni instrumenti pri izračunavanju višine izpostavljenosti do nasprotne stranke načeloma ne prištevajo, razen takrat kadar izdajatelju hibridnega instrumenta omogočajo prevalitev tveganja nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom na investicijski sklad.
(9) Za oceno primernosti naložbe investicijskega sklada v hibridne instrumente z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma izpolnjevanje pogojev iz osmega odstavka tega člena je odgovorna izključno družba za upravljanje. Način, pogostnost in obseg nadzora nad primernostjo hibridnega instrumenta morajo biti prilagojeni značilnostim vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov in njihovemu vplivu na investicijski sklad, upoštevaje naložbene cilje in celotno tveganost investicijskega sklada. Kadar družba za upravljanje oceni, da vpliv vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta ni velik, se lahko kontrole temu ustrezno prilagodijo. V takšnem primeru se lahko z namenom izpolnjevanja pogojev iz osmega odstavka tega člena družba za upravljanje omeji le na predhodno opredeljene siceršnje naložbene omejitve investicijskega sklada.

(1) Izraz naložbene tehnike in orodja, povezana s tržnimi vrednostnimi papirji, ki se uporabljajo za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada, iz 66. člena ZISDU-1 pomeni tehnike in orodja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. so ekonomsko primerne in stroškovno učinkovito izvedene;
2. se uporabljajo za enega ali več od naslednjih namenov:
a) varovanje pred tveganji oziroma njihovo zmanjševanje,
b) znižanje stroškov,
c) doseganje kapitalskih dobičkov ali prihodkov investicijskega sklada v skladu s stopnjo tveganja, ki ustreza tveganosti investicijskega sklada in pravilom o razpršitvi tveganj iz 68. in 69. člena ZISDU-1;
3. družba za upravljanje njihova tveganja primerno obvladuje z ustreznimi procesi obvladovanja tveganj investicijskega sklada.
(2) Tehnike in orodja, ki izpolnjujejo merila iz prejšnjega odstavka tega člena in se nanašajo na instrumente denarnega trga, se štejejo za tehnike in orodja, povezana z instrumenti denarnega trga, ki se uporabljajo za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada, kot je določeno v 66. členu ZISDU-1.
(3) Tehnike in orodja za učinkovito upravljanje naložb med drugimi vključujejo dogovore o finančnem zavarovanju, kot so opredeljeni v Zakonu o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 81/06 – ZFZ-UPB1), repo posli, sprejete garancije, posojanje in izposojanje vrednostnih papirjev. Usklajenost investicijskega sklada z določbami 66. člena ZISDU-1 pomeni, da je treba v primeru, ko je družbi za upravljanje z namenom pridobivanja finančnega vzvoda za investicijski sklad dovoljeno nalaganje premoženja, ki ga je investicijski sklad dobil v zavarovanje iz naslova repo poslov ali posojanja in izposojanja vrednostnih papirjev, učinke teh poslov vštevati v celotno izpostavljenost investicijskega sklada.
(4) Kadar se kot naložbene tehnike in orodja upravljanja naložb investicijskega sklada iz 66. člena ZISDU-1 uporabljajo izvedeni finančni instrumenti, morajo ti instrumenti izpolnjevati vse pogoje iz 7. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1. To pa ne pomeni, da morajo hkrati tudi vsi izvedeni finančni instrumenti iz 7. točke prvega odstavka 64. člena ZISDU-1 izpolnjevati pogoje tehnik in orodij za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada iz 66. člena ZISDU-1.
(5) V skladu z določbami v prvem odstavku 92. člena ZISDU-1, in posledično tudi v prvem odstavku 93. člena, ki opredeljujejo, da morata prospekt in izvleček prospekta med drugim vsebovati tudi pomembne informacije o tveganju, povezanem z naložbeno politiko investicijskega sklada, in druge podatke, ki so potrebni, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni primernost in ustreznost naložbe v investicijske kupone vzajemnega sklada oziroma delnice investicijske družbe, uporaba naložbenih tehnik in orodij za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada ne sme imeti za posledico spremembo naložbenega cilja ali prispevati dodatno tveganje k celotni tveganosti investicijskega sklada v primerjavi s splošno politiko tveganja in naložbenim ciljem, ki sta predstavljena v prospektu, izvlečku prospekta oziroma drugih gradivih, ki se uporabljajo pri trženju in oglaševanju investicijskih skladov.

(1) Določba 5b. točke 64. člena ZISDU-1, ki opredeljuje, da je upravljanje in poslovanje investicijskega sklada predmet nadzora, ki se smatra s strani pristojnih nadzornih institucij za kvalitativno in vsebinsko enakovrednega nadzoru, ki ga določata ZISDU-1 in Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 in 100/07 – popr.; v nadaljevanju ZTFI), ter je zagotovljeno zadostno sodelovanje med nadzornimi institucijami, pomeni, da je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nadzora v tujih državah upoštevati naslednje dejavnike, ki se nanašajo na:
1. dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju nadzornih institucij, članstvo v mednarodnih organizacijah nadzornih institucij ali druge dogovore o sodelovanju (kot npr. izmenjavo informacij ali mnenj), ki omogočajo primerno sodelovanje med nadzornimi institucijami;
2. način izdajanja dovoljenj družbi za upravljanje drugega (ciljnega) investicijskega sklada, soglasij k njenim pravilom poslovanja in pravilom poslovanja investicijskega sklada ter k izbiri skrbnika premoženja investicijskega sklada;
3. izdajanje dovoljenj za ustanovitev investicijskega sklada v državah članicah OECD.
(2) Določba 5c. točke 64. člena ZISDU-1, ki opredeljuje, da je raven zaščite vlagateljev v te investicijske sklade enaka ravni zaščite vlagateljev, ki jo določata ZISDU-1 in ZTFI, pomeni, da je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nadzora v tujih državah upoštevati naslednje dejavnike, ki se nanašajo na:
1. pravila, ki zagotavljajo samostojno in neodvisno upravljanje investicijskih skladov ter upravljanje izključno v korist imetnikov enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov;
2. obstoj neodvisnega skrbnika ali fiduciarja (ang. custodian/trustee) premoženja investicijskega sklada z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja investicijskega sklada kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja investicijskega sklada; če zakonodaja tuje države v zvezi z investicijskimi skladi ne vsebuje zahteve po neodvisnem skrbniku ali fiduciarju, je treba za presojo doseganja kriterija enakovrednosti nadzora preveriti ustreznost sistema odločanja oziroma razmejitev dolžnosti in odgovornosti;
3. dostopnost informacij o vrednosti investicijskega sklada in zahteve po javnem objavljanju informacij o poslovanju investicijskega sklada;
4. zmogljivosti za zagotovitev odkupa enot premoženja in delnic investicijskega sklada in pogostnost odkupa;
5. omejitve poslov s povezanimi osebami;
6. zagotavljanje ustrezne ločitve premoženja investicijskega sklada od premoženja družbe za upravljanje ali katerekoli druge osebe;
7. določbe zakonodaje tuje države glede izposojanja, posojanja in nekritih prodaj vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz premoženja investicijskega sklada.«.

(1) Naslov drugega poglavja Sklepa, ki se glasi: »II. NALOŽBE V ENOTE PREMOŽENJA OZIROMA DELNICE CILJNIH SKLADOV« se spremeni tako, da se glasi: »IIB. NALOŽBE V ENOTE PREMOŽENJA OZIROMA DELNICE CILJNIH SKLADOV«.
(2) 2. člen Sklepa se črta in nadomesti z novim 2.k členom, ki se glasi:

Ko investicijski sklad nalaga sredstva v enote oziroma delnice ciljnih skladov, se naložbe ciljnih skladov ne upoštevajo pri izračunu omejitev izpostavljenosti investicijskega sklada iz tretjega do dvanajstega odstavka 68. člena in prvega ter tretjega do petega odstavka 69. člena ZISDU–1.«.
(3) Številka pred naslovom 2.2 podpoglavja Sklepa se črta in nadomesti s številko: »2b.2«.
(4) Številka pred naslovom 2.3 podpoglavja Sklepa se črta in nadomesti s številko: »2b.3«.

V drugem odstavku 6. člena Sklepa se besedilo: »samo namenskemu« nadomesti z besedilom: »izjemoma in samo«.

(1) V uvodnem stavku 10. člena Sklepa se črtata vejica in za njo besedilo: »opredeljenih v Zakonu o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 52/02; v nadaljevanju ZTVP-1), in v tem instrumentom enakovrednih instrumentih, ki se poravnavajo z denarnim plačilom«.
(2) V 10. členu Sklepa se črtata 1. in 7. točka.
(3) V 3. točki 10. člena Sklepa se beseda: »podtočke č. 7. točke« nadomesti z besedo: »7č. točke«.

V 1. točki 11. člena Sklepa se črta besedilo: »(v nadaljevanju: »osnove«)«.

(1) V drugem odstavku 16. člena Sklepa se črta beseda: »majhne«.
(2) V tretjem odstavku 16. člena Sklepa se besedi: »nadomestitvenih stroškov« nadomestita z besedama: »odplačne vrednosti«.

(1) V prvem odstavku 17. člena Sklepa se besedi: »nadomestitvenih stroškov« nadomestita z besedama: »odplačne vrednosti« in besedilo: »Nadomestitveni stroški se izračunavajo« z besedilom: »Odplačna vrednost se izračunava«.
(2) V drugem odstavku 17. člena Sklepa se besedi: nadomestitvenih stroškov« nadomestita z besedama: »odplačne vrednosti«.

V drugem odstavku 23. člena Sklepa se beseda: »poročilo« nadomesti z besedilom: »ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da glede na vrsto uporabljenih tehnik in orodij izpolnjuje vse kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje za opravljanje teh poslov. Če iz predložene dokumentacije ni mogoče zanesljivo ugotoviti izpolnjevanja teh pogojev, lahko Agencija zahteva tudi predložitev poročila«.

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.