Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB1, 21/06 in 14/07 – ZSPDPO) in Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 29/99, 1/02 in 38/03) je Nadzorni odbor Občine Oplotnica na 9. seji dne 15. 10. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Oplotnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov Nadzornega odbora Občine Oplotnica (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, način odločanja, priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov sej ter vodenje evidenc in dokumentacije nadzornega odbora.
2. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini in ima svoj pečat z grbom Občine Oplotnica.
3. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, pošteno, nepristransko in v skladu z veljavno zakonodajo ter akti Občine Oplotnica.
4. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor je dolžan spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb.
5. člen
(1) Nadzorni odbor odloča na rednih in izrednih sejah.
(2) Redno sejo nadzornega odbora se sklicuje po potrebi oziroma vsaj dvakrat letno.
(3) Izredna seja nadzornega odbora se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
(4) O sklicu izredne seje morajo biti obveščeni člani nadzornega odbora vsaj en dan pred sejo. Vabilo za sklic izredne seje se pošlje vselej tudi županu.
(5) Udeležba na sejah nadzornega odbora je dolžnost članov. V primeru, da so člani zadržani, morajo to sporočiti predsedniku nadzornega odbora ali tajništvu Občine Oplotnica.
6. člen
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora.
7. člen
(1) Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predložiti zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora.
(2) Porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet nadzora.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE
8. člen
(1) Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskopravnim in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev.
(2) V ta namen nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
– nadzoruje odločitve ter izvajanje odločitev občinskega sveta in župana s področja javne porabe,
– nadzoruje namenskost in smotrnost ter gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– opravlja računovodski nadzor,
– preverja skladnost proračuna občine s pravnimi predpisi s področja javnih financ in drugih področij, z odloki, pravilniki in drugimi akti občinskega sveta,
– preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverja skladnosti finančnih načrtov javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna,
– preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– izdela nadzorstveni zapisnik in poročilo,
– prouči pripombe strank v postopkih nadzora,
– sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– obvešča javnost o ugotovitvah,
– če ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče, ter
– v primeru utemeljenega suma, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
9. člen
Nadzorni odbor v skladu z letnim programom nadzora pregleda finančno poslovanje občinskih organov, občinske uprave, občinskih skladov, javnih zavodov, javnih zavodov, javnih podjetij, društev in organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev ter drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem.
III. ORGANIZACIJA IN PREDSTAVLJANJE NADZORNEGA ODBORA
10. člen
(1) Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa od predsednika pooblaščeni član.
(2) Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani na konstitutivni seji. Predsednik je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora.
(3) Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora.
(4) Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih glasov skupaj s predsednikom izvoli tudi podpredsednika.
(5) O odstopu predsednika, namestnika predsednika in članov nadzornega odbora odloči občinski svet po predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
11. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora.
– vodi in organizira seje nadzornega odbora,
– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora,
– pripravlja, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,
– predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občin in nadzorovanih oseb,
– podpisuje pisne odpravke in zapisnike sej nadzornega odbora,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora,
– sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo.
(2) Predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblaščeni član se udeležuje sej občinskega sveta, zastopa stališča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na naslednji seji nadzornega odbora.
(3) Redna letna poročila občinskemu svetu poda predsednik oziroma pooblaščen član predsednika nadzornega odbora.
12. člen
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava.
(2) Občinska uprava opravlja naslednje naloge:
– skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora,
– pripravlja vabila in opravlja organizacijsko-tehnična opravila za sklic in potek seje,
– sestavlja zapisnik nadzornega odbora in izdeluje akte nadzornega odbora (pisni odpravki sklepov, poročil in drugo),
– vodi evidenco aktivnosti članov,
– skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora,
– opravlja druge naloge, za katere jo zadolži nadzorni odbor ali predsednik nadzornega odbora.
13. člen
(1) Člani nadzornega odbora ne morejo biti klicani na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki so ga dali v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
(2) Člani nadzornega odbora nimajo imunitete ter so za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi članov nadzornega odbora, odškodninsko in kazensko odgovorni.
IV. NAČIN DELA
14. člen
(1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah.
(2) Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik o programu dela Nadzornega odbora oziroma najmanj dvakrat letno.
(3) Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan.
(4) O poteku seje se vodi zapisnik.
(5) Konstitutivno sejo skliče župan najpozneje v 45 dneh po imenovanju članov nadzornega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora.
15. člen
Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa ga nadomešča od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora.
16. člen
(1) Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
(2) Glasovanje na sejah je praviloma javno.
17. člen
Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora pripravljavce gradiva oziroma predstavnika institucij, ki so predmet nadzora.
18. člen
Vabilo na sejo se skupaj z gradivom posreduje članom nadzornega odbora praviloma sedem dni pred dnevom predvidene seje.
19. člen
Predsednik nadzornega odbora oziroma od njega pooblaščeni član lahko izjemoma skliče sejo nadzornega odbora v krajšem roku v primerih, kadar bi odlog obravnave in odločanja o posameznem vprašanju povzročil nenadomestljivo materialno škodo in oškodovanje proračunskih sredstev.
20. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka, opravi korespondenčno sejo. Korespondenčna seja lahko poteka po telefonu, tako, da vsak član Nadzornega odbora glasuje o predlaganem sklepu. O korespondenčni seji se napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji seji Nadzornega odbora.
(2) Lahko pa se korespondenčna seja opravi tudi tako, da gradivo in predlogi sklepov članom Nadzornega odbora pošlje pisno ali po faksu. Člani Nadzornega odbora takoj po prejemu gradiva izpolnjeno izjavo o glasovanju vrnejo Nadzornemu odboru. O korespondenčni seji na tak način se prav tako napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji seji Nadzornega odbora.
21. člen
(1) Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poroča o realizaciji sklepov predhodne seje.
(2) Preden nadzorni odbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(3) Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku prejšnje seje in lahko zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
(4) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
22. člen
Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej ugotavlja o morebitnem predlogu za razširitev dnevnega reda in o predlogu za umik točke za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni pristojnega poročevalca. Po ugotovitvah za umik oziroma sprejetih odločitvah za razširitev dnevnega reda, da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
23. člen
(1) Obravnava posamezne točke dnevnega reda se prične z uvodno obrazložitvijo predlagatelja točke. Predsedujoči po potrebi dopolni obrazložitev in odpre razpravo o zadevi.
(2) K razpravi se lahko priglasijo člani nadzornega odbora in drugi prisotni, če so bili vabljeni na sejo v vezi zadeve, ki se obravnava.
(3) Vključitev v razpravo dovoli predsedujoči po vrstnem redu priglasitve, najprej članom odbora, nato pa še ostalim prisotnim, ki se priglasijo k razpravi.
24. člen
(1) Predlagatelj točke dnevnega reda oziroma razpravljavec sme razpravljati le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
(2) Če razpravljavec ne govori o zadevi, ki se obravnava v okviru točke dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
(3) Če razpravljavec tudi po opominu krši določbo prvega odstavka, mu lahko predsedujoči odvzame besedo.
25. člen
Predsedujoči dovoli članu Nadzornega odbora ne glede na vrstni red priglasitve če:
(1) Želi opozoriti na napako ali želi popraviti navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, ki vodi razpravo v napačno smer.
(2) Želi opozoriti na kršitev poslovnika ali kršitev dnevnega reda.
26. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda sklep in ga da na glasovanje. Sejo zaključi, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko prekine sejo, kadar meni, da je to potrebno. Prekinjena seja se nadaljuje na dan, ki ga določi predsednik.
27. člen
V primeru, ko je potrebno za sprejem odločitve predhodno strokovno mnenje, dodatna razlaga ali mnenje ustreznega izvedenca o obravnavani zadevi oziroma pridobitev dodatnih dokazil ali listin, predsedujoči prekine obravnavano zadevo in jo preloži na eno naslednjih sej.
28. člen
(1) Predsedujoči skrbi za red med sejo. Člane odbora in druge prisotne na seji sproti opozarja na kršitve reda in od njih po potrebi zahteva odstranitev iz seje.
(2) V primeru, da član odbora tudi po opozorilu nadaljuje z motenjem in krši red tudi na naslednji seji, predsedujoči o tem obvesti občinski svet, ki ga je imenoval ter zahteva njegovo razrešitev.
29. člen
(1) Zapisnik seje nadzornega odbora vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje in morebitne prekinitve,
– evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo,
– ugotovitev sklepčnosti in sprejet dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov in sklep o potrditvi zapisnika prejšnje seje,
– potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,
– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,
– sklepe nadzornega odbora.
(2) Zapisnik podpišeta predsednik nadzornega odbora in zapisnikar.
30. člen
(1) Dokumentarno gradivo nadzornega odbora mora vsebovati izvirnik zapisnika in vsa gradiva, ki so bila predložena za sejo.
(2) Zapisnik in gradiva nadzornega odbora se po končanem mandatu arhivirajo na občini.
V. POTEK NADZORA
31. člen
Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega člana oziroma v ta namen ustanovi delovno skupino.
32. člen
(1) Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa.
(2) Letni program sestavljajo redni in občasni nadzori. V njem se lahko določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nadzor, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe posameznega nadzora.
(3) Pri določanju letnega programa nadzorni odbor odloča tudi o morebitnih zahtevah po uvedbi nadzora, ki jih vloži župan ali občinski svet.
(4) Z letnim programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
33. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora poda navodila za izvedbo nadzora pri nadzorovani osebi.
(2) Za vprašanja, ki se nanašajo na postopek nadzora se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
34. člen
(1) Nadzorni odbor lahko za izvajanje posameznih opravil v postopku nadzora angažira zunanjega neodvisnega strokovnjaka, s katerim župan podpiše pogodbo.
(2) V primeru, ko postopek zahteva temeljitejšo revizijo, v katero je potrebno vključiti z zakonom predvideno institucijo, nadzorni odbor ustrezno zahtevo predloži občinskemu svetu.
35. člen
(1) Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zadevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah do prvega kolena. Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v javnem zavodu, skladu, društvu ali drugi organizaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbeno delo za uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor oziroma je takšno delo opravljal eno leto pred opravljanjem nadzora.
(2) O izločitvi člana nadzornega odbora odloča predsednik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor.
36. člen
(1) Na podlagi letnega programa predsednik nadzornega odbora izda sklep o izvedbi nadzora.
(2) V sklepu se opredeli nadzorovana oseba, vsebina, obseg, kraj in čas nadzora.
Oseba, na katero se nanaša sklep o izvedbi nadzora, lahko vloži ugovor v osmih dneh po vročitvi sklepa.
(3) Ugovor ne zadrži izvedbe nadzora.
(4) O ugovoru odloči nadzorni odbor v roku 30 dni po prejemu ugovora.
37. člen
(1) Pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, pregled prostorov, objektov in naprav, kakor tudi preverjanja pri stranki v postopku je treba opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in zberejo vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje v postopku nadzora.
(2) Dejanja je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovanje osebe v postopku je lahko ves čas prisotna.
(3) O opravljenem pregledu se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vse osebe, navzoče pri pregledu.
38. člen
(1) Bistveni del poročila je mnenje, s katerim nadzorni odbor izrazi svoje resnično in pošteno mnenje o zakonitosti, namembnosti ter gospodarni in učinkoviti rabi sredstev javnih financ.
Mnenje je lahko:
– pozitivno (mnenje brez pridržkov),
– negativno,
– s pridržkom,
– odklonilno.
(2) K negativnemu mnenju ali mnenju s pridržkom lahko nadzorni odbor občinskemu svetu, županu, kateremu drugemu pristojnemu organu ali nadzorovani osebi doda predlog o razrešitvi odgovornih oseb, ustavitvi financiranja do odprave napak ali predlaga druge ukrepe, ki bi lahko privedli do odprave nepravilnosti.
(3) Če pa je podano odklonilno mnenje, ki se poda v primeru, ko zelo slabo stanje knjigovodstva pri nadzorovani osebi (manjkajo knjigovodske listine ipd.) ne omogoča izdelave mnenja, se praviloma dodajo tudi predlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
40. člen
(1) Ko pooblaščeni delavec ali delovna skupina nadzornega odbora izvrši vsa dejanja, ki jih nalagajo navodila, sestavi predlog poročila o opravljenem nadzoru.
(2) Predlog poročila mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe oziroma odgovorne osebe, predmet nadzora, ugotovitve, ocene in mnenja o poslovanju stranke v postopku ter morebitna priporočila in predloge ukrepov.
(3) Predlog poročila se vroči nadzorovani osebi, ki lahko v roku petnajst dni od njegove vročitve poda pri nadzornem odboru ugovor.
(4) Če nadzorovana oseba ne vloži ugovora, nadzorni odbor ugotovi, da je predlog poročila dokončen.
(5) Prepozno vložen ugovor na predlog poročila ali ugovor, ki ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže.
41. člen
(1) Če nadzorovana oseba pravočasno vloži pripombe na predlog poročila, se le-te upoštevajo pri pripravi dokončnega poročila, če so upravičene.
(2) V postopku na prvi stopnji odloča nadzorni odbor. Nadzorni odbor najprej presodi, ali je v predlogu poročila dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in ali je materialno pravo pravilno uporabljeno.
(3) Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno ali če je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če so sporne oziroma manjkajoče ugotovitve bistvene za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku. Da je neka ugotovitev bistvena za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku, se šteje tedaj, ko velja: če se ugotovitve ne upošteva, je mnenje drugačno, kot če se jo upošteva.
(4) Če je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, sporne ali manjkajoče ugotovitve pa so bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor s sklepom zahteva dopolnitev predloga poročila. V takem primeru se v nadaljevanju postopka dopolnitev šteje za sestavni del predloga poročila.
(5) Če je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno.
(6) Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, vendar sporne ali manjkajoče ugotovitve niso bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor presodi, če je mnenje v predlogu ustrezno.
42. člen
(1) Če nadzorni odbor presodi, da je v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ustrezno, potrdi mnenje iz predloga poročila in izda dokončno poročilo.
(2) Če nadzorni odbor presodi, da v predlogu poročila mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ni ustrezno, oblikuje novo mnenje in izda dokončno poročilo.
(3) V dokončnem poročilu je treba odgovoriti na pripombe in navedbe nadzorovane osebe.
43. člen
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
44. člen
Hujše kršitve predstavljajo vse kršitve: predpisov pri katerih znesek nepravilnosti presega 4% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna preteklega leta, vse kršitve zakonskih določil, ki se v zakonu o izvrševanju proračuna RS štejejo za prekrške, vsa kazniva dejanja in vse nepravilnosti, ki jih člani Nadzornega odbora opredelijo kot hujše kršitve po kontekstu, in sicer:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotji z nameni, ki so bili določeni s proračunom,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti tak razpis.
45. člen
(1) Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, lahko zahteva uvedbo postopka pri pristojnem organu pregona.
(2) O tem obvesti občinski svet in župana.
46. člen
(1) O svojem delu in ugotovitvah, do katerih pride z izvajanjem nadzora nad poslovanjem posameznih pravnih in drugih oseb, obvešča nadzorni odbor javnost preko sredstev javnega obveščanja ali na tiskovnih konferencah.
(2) Za obveščanje je pristojen predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblaščen član.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino vseh članov nadzornega odbora in ga posreduje občinskemu svetu v seznanitev.
48. člen
Spremembe tega poslovnika se sprejmejo po enakem postopku kot poslovnik.
49. člen
Za vprašanja in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso določena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila poslovnika Občinskega sveta Občine Oplotnica, če niso v nasprotju s tem poslovnikom.
50. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Oplotnica z dne 10. 5. 1999.
51. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-6/2007-41
Oplotnica, dne 15. oktobra 2007
Predsednik
Nadzornega odbora
Občine Oplotnica
Maks Hohler l.r.
