Na podlagi petega odstavka 61. in tretjega odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) v povezavi s 23., 73., 77. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 16. in 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05, 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 3. 3. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Šempeter ob Strugi« (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. LN32/06 in je sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99 in 28/99) in spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 98/00 in 94/02).

OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL,
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA,
III. PRILOGE,
IV. GRAFIČNE PRILOGE.

Meja območja OPPN meji na severni in vzhodni strani z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na južni in zahodni strani pa z obstoječimi javnimi potmi.
Območje OPPN vključuje zemljišče s parcelnimi številkami: 485/72, 485/110, 485/107, 485/20 – del, 485/99 – del, 485/108 – del, 485/109 – del, 485/102 – del, 1184 – del, 1190 – del, 425/10 – del, vse k.o. Šempeter v Savinjski dolini in meri ca. 0,89 ha.
Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko, plinovodno in telefonsko omrežje. Območje priključevanja in dograjevanja obstoječega omrežja poteka po parcelah št. 485/106, 470, *351, 1141/1, 485/18, *29/1, 458/2, 458/4, 456/4, *443, 1198, 485/48, 1194, 425/10, 1173/4, 481, vse k.o. Šempeter v Savinjski dolini.

Na območju OPPN je dovoljena bivalna dejavnost.

Na območju OPPN je dovoljena naslednja vrsta gradnje, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– gospodarski objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
– enostavni objekti na podlagi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 13/04),
– zelene površine.

Na obravnavanem območju je dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Stanovanjski objekti:
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod zahod, ob upoštevanju gradbene linije in odmika od sosednjega zemljišča,
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1: 1,2. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.
Dovoljena je zasnova objekta v obliko črke »L« pod pogojem, da višina prizidka ne presega višino osnovnega objekta, tlorisna zasnova ne presega 50% osnovnega objekta. Osnovni objekt je definiran z gradbeno linijo,
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba P + M. Možna je izvedba kleti, ali delna podkletitev na podlagi predhodnega geomehanskega poročila,
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna,
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji,
– kolenčni zid: do 1,20 m,
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez, večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strešine 35º–42º.
Strehe nad svobodno oblikovanimi volumni so lahko ravne, polkrožne, večkapne ter manjšega naklona kot osnovna strešina,
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– osvetlitev podstrešja: strešna okna in/ali frčade,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se tlakujejo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi. Ograje so max. višine 1,20 m zasajene oziroma postavljene na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Gospodarski objekt:
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod zahod, ob upoštevanju gradbene linije in odmika od sosednjega zemljišča,
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1: 1,2,
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba P+izkoriščeno podstrešje,
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna,
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji,
– kolenčni zid: do 1,20 m,
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez ter večkapnica. Naklon strešine 35º–42º.
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena kombinacija več barv,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– osvetlitev podstrešja: strešna okna in/ali frčade,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se tlakujejo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi. Ograje so max. višine 1,20 m zasajene oziroma postavljene na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

Enostavni objekti:
Na območju OPPN je dovoljena gradnja enostavnih objektov: garaže, vrtne ute, nadstrešnice, zimski vrtovi in podobno.
Gradijo se znotraj gradbene parcele kot prizidek k osnovnem objektu ali samostojno, tlorisnega gabarita do 30 m2.
Objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta, razen pri zimskem vrtu, kjer so strehe prosojne (steklene).
Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.

Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča, ekološki otok in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste so asfaltirane, manipulativne površine in parkirišča so asfaltirana ali tlakovana,
– ekološki otok se postavi na betonsko podlogo, ogradi z leseno, netransparetno ograjo višine 2,00 m ter zazeleni visokim in nizkim grmičevjem,
– ograja je lesena ali v obliki žive meje, višine max. 1,20 m zasajena oziroma postavljena na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

Gradbena parcela:
Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7.
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih in gospodarskih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča so dovoljeni manjši odmiki.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
Obodna parcelacija OPPN ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog načrta parcel v merilu 1: 1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi nove gradbene parcele.

Prometno omrežje:
Na območju OPPN veljajo za ureditev prometnega omrežja naslednji pogoji:
– Izvede se nova povezovalna cesta širine vozišča 4,00 m z obojestranskimi bankinami 0,5 m.
– Za stanovanjske in gospodarski objekt na južni strani prostorske ureditve se izvedejo novi cestni priključki z obstoječe javne poti, za stanovanjske objekte na severni strani prostorske ureditve se izvedejo novi cestni priključki z načrtovane dovozne ceste.
– Znotraj posamezne gradbene parcele se uredita dva parkirna mesta za osebna vozila in manipulacijski prostor za obračališče.
– Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, manipulativne površine parkirišča) se označijo s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.

Kanalizacijsko omrežje:
Na območju OPPN veljajo za ureditev kanalizacijskega omrežja naslednji pogoji:
– Na obravnavanem območju se izvede ločen kanalizacijski sistem.
– Fekalne vode se z obravnavanega območja odvajajo preko predvidene fekalne kanalizacije v obstoječi kolektor Polzela–Šempeter–Kasaze, ki poteka po južni strani območja urejanja.
– Fekalna kanalizacija se izvede iz PP cevi z nagibom i=2 ‰ v smeri glavnega zbirnega jaška. Uporabijo se cevi profila DN 250, 300, 350 mm.
– Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj, cevnega zadrževalnika in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječi potok Struga.
Trase obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Vodovodno omrežje:
Na območju OPPN veljajo za ureditev vodovodnega omrežja naslednji pogoji:
– Za oskrbo pitne in požarne vode se za obravnavano območje izvede novo vodovodno omrežje od obstoječega vodovoda, ki poteka ob zahodni meji območja OPPN po vozišču Ceste Ob Strugi.
– Vodovod se izvede iz duktilnih cevi DN 90, K9, oziroma PEHD cevi za nazivni tlak 16 bar, izdelanih po ISO 2531 s standardnim in sidrnim spojem.
– Na predvidenem vodovodu se postavita dva nadzemna hidranta.
– Od novega vodovoda se izvedejo odcepi do posameznih uporabnikov z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu.
Trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5.

Električno omrežje:
Na območju OPPN veljajo za ureditev električnega omrežja naslednji pogoji:
– Od obstoječe transformatorske postaje TP Dobrteša vas Aleš se izvedejo primarni NN priključni zemeljski kablovodi 1 kV Nyy-A, s trasnim potekom ob robovih parcelnih mej vse do NN razdelilca RG/RG1, ki se postavi ob načrtovani povezovalni cesti območja urejanja. Priključni zemeljski kablovodi 1 kV Nyy-A (RG1- RG2- RG3-RG4) so različnih presekov, odvisno od obremenitve. Trasa kablovodov v večjem delu poteka po travnikih oziroma nevoznih površinah, tako da se položijo prosto v zemljo. Na mestu križanj s cesto in ostalimi komunalnimi vodi pa se položijo v kabelsko kanalizacijo.
– NN prosto stoječe omarice RG1 – RG 4 so tipske izvedbe in se postavijo ob mejah novih gradbenih parcel znotraj območja urejanja. V vsaki NN omarici bodo nameščene dve merilni garnituri. Tipske elektro omarice se vgradijo v fasadah objektov.
– Za javno razsvetljavo je predvideno odjemno mesto v starem delu naselja, kjer je javna razsvetljava obstoječa. Predvidena je izvedba zemeljskih kablov Nyy-A 4 x 16(25) mm2 odvisno od obremenitev in dolžine. Trasa kablov poteka večinoma ob trasi NN priključnih kablov.
– Na območju urejanja so predvidene svetilke tipa AXIAL – KF z vgrajenimi varčnimi fluoroscetnimi sijalkami, moči 36 W in pritrjene na pocinkane kandelabre nadzemne višine 4 m (lahko tudi drugi tip z enake kvalitete in moči sijalke).
Trase obstoječega in predvidenega energet. omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5. in 9.

Telefonsko in CATV omrežje:
Na območju OPPN veljajo za ureditev telefonskega in CATV omrežja naslednji pogoji:
– Za območje urejanja se izvede TK kabelska kanalizacija s priključkom na obstoječe telefonsko omrežje od spojke, ki je locirana izven območja OPPN, na severovzhodni strani območja v križišču.
Od primarne trase TK omrežja do posameznih objektov, oziroma tipskih telefonskih omaric so predvideni sekundarni kabli. Tipske telefonske omarice se vgradijo v fasadah objektov.
– Vzporedno s telefonskim omrežjem, vendar ne v istih ceveh in jaških se položijo kabli kabelske televizije za potrebe območja urejanja. Tipske CATV omarice se vgradijo v fasadah objektov.

Plinovodno omrežje:
Na območju urejanja je evidentiran prenosni plinovod P252B, MRP Šempeter S:D: – SIP Šempeter premera 150 mm, tlak 1bar, ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o. in distribucijski plinovod upravljavca Mestni plinovodi, distribucija plina d.o.o.
Na območju urejanja v bližini prenosnega omrežja z zemeljskim plinom veljajo naslednji pogoji:
– pri obdelavi prečkanja plinovoda s komunalnimi vodi se upošteva najmanj 0,5 m prostega odmika,
– predvidi se posebne pogoje dela v 2 x 5 m pasu plinovoda, (zakoličba plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, nadzor Geoplina plinovodi d.o.o.),
– komunalne vode kot so javna razsvetljava, elektro in ptt kabli se položijo v zaščitne cevi dolžine najmanj 3,0 m na vsako stran plinovoda,
– pri kmetijski in hortikulturni dejavnosti (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebričkov, jaškov, drogov, logotipov in podobno upošteva najmanj 2,5 m odmika od plinovoda,
– izdelati se mora analizo vpliva oziroma prenosa obremenitev na plinovod in obdelati ustrezno dimenzionirano zaščito. Vsebovati mora statični izračun dimenzioniranosti zaščite glede na prometno obremenitev in obremenitev v fazi izvedbe v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Morebitno nizanje terena nad plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno,
– za primer prečkanja plinovoda, ki je katodno ščiten, z ozemljitvenim trakom, električnimi kabli, ki bi imeli kovinski oplet ali drugo instalacijo v kovinski izvedbi, se v sodelovanju z Oddelkom katodne zaščite predvidi zaščitne ukrepe (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih),
– poseganje v 2 x 5 m pas plinovoda brez soglasja Geoplina plinovodi d.o.o. ni dovoljeno,
– Geoplinu plinovodi d.o.o. se najmanj 10 dni pred pričetkom del predloži pisno prijavo del z naročilom za nadzor, zakoličenje plinovoda in sporočilom podatkov o izvajalcu in odgovornem vodji del ter priloženim načrtom organizacije gradbišča s transportnimi potmi ob in preko plinovoda,
– pred pričetkom aktivnosti se s strani pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. zakoliči plinovod s pomočjo detektorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidna v času trajanja del,
– zemeljska dela v 2 x 5 m pasu plinovoda se izvaja pod nadzorom pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. ter ob upoštevanju njegovih navodil, pri čemer morajo biti zemeljska dela pri križanjih s komunalnimi vodi izvedena ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično brez vibracij,
– preko plinovoda ni dovoljeno voziti s težko gradbeno mehanizacijo, razen po predhodno zavarovanih prehodih, urejenih v dogovoru s pooblaščencem Geoplina plinovodi d.o.o.,
– v 2 x 5 m pasu plinovoda niso dovoljene deponije gradbenega ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov,
– zaščito plinovoda in vsa ostala dela v varnostnem pasu plinovoda se izvede po predloženem in s strani Geoplina plinovodi d.o.o. potrjenem projektu. Morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju zadevnih ali eventualnih novih posegov mora reševati projektant. Za morebitne komunalne vode ali druge posege v varnostni pas plinovoda, ki niso obdelani v predloženi dokumentaciji, se mora na osnovi obdelanih rešitev pridobiti soglasje Geoplina plinovodi d.o.o.,
– zasipanje morebiti odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana oziroma da je poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin,
– po končanih delih je potrebno Geoplinu plinovodi d.o.o. dostaviti načrt in opis izvedenega stanja z zaprosilom za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje, da so bili med gradnjo izpolnjeni njegovi pogoji in zahteve njegovega nadzora ter, da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.
Distribucijski plinovod:
– Ob vozišču ceste Struga ob potoku poteka distribucijski plinovod PEHD ø180 mm, od koder se izvede priključek za obravnavane objekte. Plinovod se izvede s PEHD cevjo ø 40 mm.
– Izgradnjo priključkov na plinovodno omrežje lahko izvaja le distributer zemeljskega plina ali od njega pooblaščena institucija.
– Plinomeri se bodo postavili na mesto in na način, ki ga določi predstavnik družbe Mestni plinovodi, d.o.o., Koper.
– Mesto postavitve plinomera mora zagotavljati lahko dostopnost distributerju za odčitavanje in nadzor.
– Pri posegih nad plinovodnim omrežjem je potreben stalen nadzor s strani družbe Mestni plinovodi, d.o.o., Koper.

Odpadki:
Komunalne odpadke je treba odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Žalec.
Za potrebe zbiranja ločenih frakcij je na območju urejanja predviden plato.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).

Varstvo pred hrupom:
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene max. dovoljene ravni hrupa.

Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UPB1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne sme presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naprava.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter predvidene meteorne kanalizacije v obstoječi potok Struga.

Varstvo kulturne dediščine:
Na celotnem območju urejanja je pri vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (58. člen Zakona o VKD št. 7/99-287), ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).

Odmik od vodnega zemljišča:
Stanovanjski in gospodarski objekti ter zunanja ureditev so od vodnega sveta oddaljeni več kot določa Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Zunanja ureditev območja urejanja se vodotoku v najbližji točki približa na 10 m, razen meteorne kanalizacije, kjer je predviden izpust v obstoječi vodotok.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin se izvede cevni zadrževalnik padavinskih vod ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
Izpustna glava odpadnih padavinskih voda mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, 5,00 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena Zakona o vodah, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta (201. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. členi Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).

Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi – zid brez odprtin, v primeru eventualnih odprtin morajo le-te biti izdelane iz ognjeodpornega materiala.
Dostop gasilskih vozil v primeru eventualnega požara je omogočen neposredno do objektov.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8.
Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti klančino za dostop funkcionalno oviranih ljudi, v naklonu 1: 15.

I. etapa:
– izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika).
II. etapa:
– zgraditi objekte,
– hortikulturno urediti gradbeno parcelo.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v II. etapi, se lahko do začetka gradnje uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se upošteva gradbena linija, dovoljen odmik od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest ter, da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele in določena gradbena linija. Novi stanovanjski in gospodarski objekti se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-« pod pogojem, da se upošteva gradbena linija.
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance do ± 0,50 m, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3%,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– dovoljena je združitev dveh uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel,
– pri prometni komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

OPPN je stalno na vpogled na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora in Upravni enoti Žalec, Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.