Na podlagi 32. in 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi-UPB1 (Uradni list RS, št. 101/05 – UPB) in 45. člena Statuta Občine Škocjan-UPB (Uradni list RS, št. 101/06) in novimi določbami Ustavnega sodišča je Nadzorni odbor Občine Škocjan na 4. redni seji dne 24. 4. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega Odbora Občine Škocjan
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom Nadzorni odbor Občine Škocjan (v nadaljevanju: NO) ureja organizacijo in način svojega dela, pravice in dolžnosti predsednika ter članov NO pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo ter evidentiranje dela NO.
2. člen
Pri opravljanju dela so člani NO dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
3. člen
Sedež NO je na sedežu Občine Škocjan. NO uporablja za svoje seje prostore občinske uprave, za svoja pisanja pa uporablja žig občine, ki ima v spodnji polovici napis »NADZORNI ODBOR«.
NO sodeluje z občinskim svetom, občinsko upravo, županom ter drugimi organi, službami in delovnimi telesi o zadevah, ki so v pristojnosti NO.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NO
4. člen
NO je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
NO je pri svojem delu neodvisen in opravlja svoje naloge strokovno, vestno, pošteno, nepristransko ter v skladu z zakonom.
5. člen
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
6. člen
Za izvajanje z zakonom in statutom občine določenih nalog opravlja NO naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi idr.),
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj,
– priprava nadzorstvenega poročila s priporočili in predlogi,
– obravnavanje pripomb strank v postopku,
– obveščanje občinskega sveta in župana in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu,
– druge naloge v skladu z določili statuta občine.
7. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV NO
8. člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, zastopa ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge NO pred organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke NO, organizira delo NO in strokovno pomoč, opravlja druge naloge po sklepu NO.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
9. člen
Člani NO imajo dolžnost udeleževati se sej NO in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži NO.
10. člen
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljena dela v skladu s Pravilnikom o plačah in delih plač funkcionarjev Občine Škocjan, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter nadzornega odbora.
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
11. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranju gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
Strokovna pomoč zajema predvsem:
– obveščanje NO o sprejemu in spremembah aktov občine,
– obveščanje NO o sprejemu in spremembah zakonodaje,
– posredovanje gradiv in mnenj ministrstev članom NO,
– posredovanje gradiv izobraževanj in seminarjev, ki se jih udeležijo predstavniki občine.
Administrativna pomoč zajema predvsem:
– pripravo vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje,
– pripravo gradiv za seje NO, razen gradiv, za katere so zadolženi člani NO,
– pripravo posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora NO (sklepi o izvedbi nadzora, dopisi nadzorovanim osebam, pooblastila in podobno),
– pisanje zapisnikov sej NO,
– sprejemanje in urejanje pošte za NO, arhiviranje gradiv NO,
– vodenje evidence o opravljenem delu članov NO.
IV. NAČRTOVANJE DELA NO
12. člen
Nadzorni odbor samostojno določa program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu, ki s spremembami seznani občinski svet. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa morata biti obrazložena.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca aprila koledarskega leta za preteklo leto.
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
Praviloma naj bi bil na sejah OS prisoten en član NO, kadar se, na osnovi tematike za obravnavo, oceni, da je to smiselno in potrebno. Kadar je prisotni član NO tudi poročevalec (ima svojo točko dnevnega reda), se mu zagotovi nadomestilo v višini 4% županove plače, kakor to določa Pravilnik o plačah in delih plač funkcionarjev Občine Škocjan, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter Nadzornega odbora.
13. člen
NO je pri sprejemanju programa dela samostojen. Pri obravnavi predloga letnega programa dela NO obravnava tudi zaprosila občinskega sveta in župana za izvedbo nadzora pri posameznem uporabniku proračunskih sredstev.
Občinski svet ali župan lahko zaprosita, da NO opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev. NO te predloge oziroma zaprosila obravnava in o svoji odločitvi glede izvedbe ali neizvedbe nadzora obvesti predlagatelja.
14. člen
V letnem programu dela NO se načrtuje:
1. izvedbo nadzorov, ki se delijo na:
– redne, za katere se navede najmanj nadzorovane osebe oziroma aktivnosti, ki bodo predmet nadzora, obseg nadzora in cilje nadzora;
– izredne, za katere se navede le predvideno število nadzorov, ki se opravijo na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme NO;
2. spremljanje določenega dela poslovanja proračunskih uporabnikov in izvajalcev javnih služb preko obravnave pripravljenih gradiv in poročil o njihovem poslovanju;
3. sprejem potrebnih odločitev v zvezi z delom NO;
4. potrebna sredstva za izvedbo predvidenih aktivnosti NO.
Z letnim programom dela NO seznani občinski svet in župana.
V. NAČIN ODLOČANJA NO
15. člen
NO sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik NO na lastno pobudo, v skladu s programom, na zahtevo treh članov NO, občinskega sveta ali župana.
Vabilo za sejo mora biti pisno in praviloma skupaj z gradivom za sejo posredovano članom NO najmanj 7 delovnih dni pred sejo.
16. člen
Predsednik NO lahko v izjemnih primerih skliče korespondenčno sejo NO. Članom NO mora biti posredovano gradivo in določen rok najmanj 24 ur, da izrazijo svoje stališče. Posamezna odločitev je sprejeta, če se zanjo opredeli najmanj dve tretjini članov NO.
17. člen
Na sejah nadzornega odbora se vodi evidenca prisotnosti. NO je sklepčen, če je navzočih več kot polovica članov NO.
Če je NO po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se sklepčnost ugotavlja še enkrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi šele po poteku petnajst minut od prvega ugotavljanja sklepčnosti. Če NO tudi po drugem ugotavljanju sklepčnosti ne more veljavno odločati, predsedujoči sejo zaključi.
18. člen
Predsednik NO predlaga dnevni red za sejo, potrdi pa ga NO na začetku seje.
Pri določanju dnevnega reda člani NO lahko predlagajo umik posamezne zadeve z dnevnega reda, razširitev dnevnega reda ali spremembo vrstnega reda obravnavanih zadev.
Po sprejetih odločitvah iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik NO na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Ko je dnevni red potrjen, ga med sejo ni mogoče več spreminjati.
19. člen
O poteku seje NO se piše zapisnik, ki vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje,
– evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov NO in vabljenih na sejo,
– ugotovitev sklepčnosti in predlagani dnevni red,
– potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,
– izjave članov NO, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,
– sklepe in stališča NO,
– druge podatke, za katere se NO odloči, da se vnesejo v zapisnik.
Sprejeti zapisnik podpiše predsednik NO in delavec občinske uprave, ki je pisal zapisnik.
20. člen
Prva točka dnevnega reda seje NO je pregled sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje NO. Sprejete sklepe zadnje seje NO pregleda predsednik in poda poročilo o njihovi izvršitvi.
21. člen
Uvodno obrazložitev k posameznim točkam dnevnega reda NO podajo predsednik NO ali pripravljalci gradiva. NO sprejme ob vsaki točki dnevnega reda sklep ali stališče.
Člani NO imajo pravico pridobivati informacije in se posvetovati o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja NO.
22. člen
Predsednik NO sejo zaključi, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. Sejo lahko predsednik prekine, če o tem soglaša večina prisotnih članov NO, vendar se mora seja nadaljevati najkasneje v 14 dneh.
23. člen
NO lahko odloži obravnavanje posameznega predloga če ugotovi, da je za odločitev o njem potrebno zahtevati še dodatne podatke ali mnenja ustreznih organov oziroma institucij.
24. člen
NO lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov NO.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov NO, NO veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh članov NO; sklep pa je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov NO.
Navzočnost na seji oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov NO v prostoru, kjer teče seja.
25. člen
Predsednik NO po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa oziroma sklepov. NO glasuje o vsakem predlaganem sklepu posebej. O posameznem predlogu se na isti seji glasuje samo enkrat.
26. člen
NO sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
27. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– ko je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca zavarovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
28. člen
Seje No se lahko udeležujejo tudi svetniki in lahko na seji razpravljajo le po sklepu NO, nimajo pa pravice glasovati. Nadzori na podlagi posameznih indicov, predlogov in prijav se opravijo le, če je zadeva podana pisno, če so za nadzor zagotovljena sredstva, in če Nadzorni odbor sprejme soglasno odločitev o takšnem nadzoru. Nadzorni odbor je pri svojem delu in sprejemanju odločitev nadzora popolnoma avtonomen.
Na sejah NO lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s posameznih področij, ki se lahko vključijo v razpravo in podajo predloge, nimajo pa pravice glasovanja. Pobudo za udeležbo na seji lahko dajo člani NO. Odločitev o povabilu na sejo NO sprejme predsednik NO.
VI. POSTOPEK NADZORA
29. člen
Nadzori, ki jih opravlja NO, so lahko redni ali izredni. Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa so tisti, ki niso opredeljeni v letnem programu in se opravijo na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme NO.
Glede na obseg nadzora so nadzori lahko celoviti, delni ali ponovni. Glede na zahtevnost so nadzori zelo zahtevni, zahtevni ali manj zahtevni.
30. člen
Za izvedbo posameznega nadzora lahko NO pooblasti posameznega člana NO oziroma v ta namen oblikovano skupino članov NO. Pri odločanju o izvajalcih posameznega nadzora NO upošteva zahtevnost in obseg nadzora.
Člani NO, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, pripravijo načrt izvedbe nadzora, izvedejo nadzor in pripravijo osnutek ter predlog poročila o opravljenem nadzoru, v katerem podajo ugotovitve, ocene, mnenja in priporočila.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec oziroma strokovna organizacija, ki jo na predlog NO imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
31. člen
Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme NO.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati identifikacijo nadzorovane osebe, njene odgovorne osebe ter predmet, obseg in cilj nadzora ter čas nadzora, pa tudi člane NO, ki bodo nadzor izvedli.
Sklep o izvedbi nadzora se posreduje v pisni obliki nadzorovani osebi, ki mora potrditi prejem zapisa. Od dne vročitve sklepa o izvedbi nadzora nadzorovani osebi do dne začetka izvajanja nadzora mora preteči najmanj 10 (deset) dni.
32. člen
NO ali pooblaščeni člani NO lahko, pred uvedbo nadzora, izdajo posameznemu porabniku proračunskih sredstev zahtevo za predložitev podatkov, ki jih potrebujejo pri načrtovanju nadzora.
Zahteva za predložitev podatkov vsebuje identifikacijo porabnika sredstev občinskega proračuna, navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti in rok za predložitev podatkov.
Pooblaščeni član NO lahko pridobi podatke, ki jih potrebuje pri načrtovanju nadzora tudi tako, da opravi poizvedbo pri porabniku sredstev občinskega proračuna.
33. člen
Izvedba nadzora se opravlja na podlagi načrta izvedbe nadzora. V načrtu izvedbe nadzora se navede predmet nadzora, številka zadeve, nadzorovano osebo, cilj nadzora, obseg nadzora, način dela, člane NO, ki nadzor opravijo in razpored ter čas izvajanja nadzora.
Načrt izvedbe nadzora izdelajo člani NO, ki so zadolženi za izvedbo nadzora. NO lahko sprejme odločitev, da se načrt izvedbe nadzora izdela pred sprejemom sklepa o izvedbi nadzora. V ta namen NO določi tudi člane NO, ki so zadolženi za pripravo načrta in rok za dokončanje.
34. člen
Na začetku izvajanja nadzora se z nadzorovano osebo praviloma opravi začetni sestanek z namenom seznanitve z vsebino, obsegom in predvidenim potekom nadzora, pridobitve podatkov in dokumentacije za začetek nadzora ter določitve kontaktne osebe s strani nadzorovane osebe.
35. člen
Člani NO, ki opravljajo nadzor, imajo pravico od nadzorovanih oseb zahtevati vse podatke, ki so jim potrebni za izvedbo zaupanih nalog. Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžni dati.
V postopku nadzorovanja je nadzorovana oseba dolžna predložiti NO vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ter odgovarjati na ugotovitve in priporočila NO.
Zahteva za predložitev podatkov vsebuje identifikacijo nadzorovane osebe, navedbo podatkov, obvestil, listin in druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti in rok za predložitev podatkov.
Zahteva za predložitev podatkov je lahko dana pisno ali ustno. V primeru ustne zahteve član NO sestavi uradni zaznamek z navedbo vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena in podatkov o načinu in času sporočanja zahteve ter z obvezno navedbo osebe, kateri je bila zahteva sporočena.
Zahtevane podatke in dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti NO v roku 10 (desetih) dni od prejema zahteve za dokumentacijo. Ta rok se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejmejo člani NO, ki nadzor izvajajo.
36. člen
Vsa dejanja in postopke nadzora je potrebno opraviti tako, da se ugotovijo dejstva in zberejo dokazi, ki so pomembni za presojo in odločanje v postopku nadzora. Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Člani NO opravljajo preiskave in preverjanja v razumnem obsegu. Informacije za dosego cilja morajo člani NO prepoznati, preučiti, ovrednotiti in zabeležiti. En predstavnik nadzorovane osebe je lahko ves čas nadzora prisoten.
37. člen
Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila izvede ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in organizacijsko mogoče. O izvedenih ukrepih seznani NO s pisnim poročilom. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja upravičena NO izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.
38. člen
Po opravljenem pregledu pripravijo člani NO, ki so zadolženi za nadzor, osnutek poročila. Osnutek poročila vsebuje vse podatke, ki so določeni za končno poročilo o nadzoru, razlikuje pa se v zaključku, v katerem se pri osnutku poročila navede pravica nadzorovane osebe do predložitve ugovora in poročila o izvedenih ukrepih.
Osnutek poročila sprejme NO in ga posreduje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 (petnajst) dni od prejema osnutka poročila, vložiti pri NO ugovor. V ugovoru se nadzorovana oseba pisno opredeli o ugotovitvah NO in izrazi svoje pripombe, mnenja in stališča. Iz vsebine ugovora mora biti jasno razvidna navedba NO, ki jo nadzorovana oseba izpodbija oziroma pojasnjuje in razlog ter obrazložitev.
Člani NO, ki so opravljali nadzor, se morajo o navedbah nadzorovane osebe opredeliti in svojo odločitev obrazložiti v predlogu končnega poročila. Podan ugovor se po potrebi uskladi na zaključnem sestanku, ki ga člani NO, ki opravljajo nadzor, skličejo pred pripravo predloga končnega poročila. V predlogu končnega poročila se navede tudi ali je nadzorovana oseba posredovala ugovor in ali je bil sklican zaključni sestanek. Kolikor je nadzorovana oseba posredovala ugovor, zaključni sestanek pa ni bil sklican, je predsednik NO dolžan odgovorno osebo nadzorovane osebe povabiti na sejo NO, na kateri se obravnava predlog končnega poročila in ji dati možnost pojasniti navedbe iz ugovora.
39. člen
V roku, določenem za posredovanje ugovora, lahko nadzorovana oseba predloži tudi poročilo o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ugotovitev o sprejetih zadovoljivih ukrepih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti se vnese v besedilo predloga končnega poročila.
40. člen
Na podlagi ugotovitev v osnutku poročila in v roku posredovanja ugovora ter poročila o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, člani NO, ki opravljajo nadzor, pripravijo predlog končnega poročila in ga posredujejo v sprejem NO.
41. člen
NO o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih sprejme končno poročilo s priporočili in predlogi.
Končno poročilo mora vsebovati obvezne sestavine, katere na podlagi zakona predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.
Končno poročilo pošlje NO nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.
42. člen
Če je NO ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, ki so določene s tem poslovnikom, mora o teh kršitvah v 15 (petnajstih) dneh od dokončnosti poročila, obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Na podlagi sprejetega posebnega sklepa NO o ugotovitvi hujše kršitve, obvestilo oblikuje predsednik NO.
Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so:
1. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu;
2. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva;
3. prodaja občinskega finančnega ali stvarnega premoženja:
– ki ni vključeno v letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen, če predmeta prodaje v skladu s predpisi ni potrebno vključiti v program,
– s sklenitvijo neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča,
– v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa;
4. oddaja javnega naročila brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča;
5. ko je kršena zakonodaja.
43. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge NO.
Občinski svet, župan in pristojni organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končna poročila in izdana mnenja NO in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge NO.
44. člen
V primeru, da obstaja utemeljen dvom v ugotovitve in priporočila NO, ki so vsebovana v končnem poročilu o nadzoru, ima nadzorovana oseba pravico zahtevati mnenje neodvisne strokovne službe (neodvisni strokovnjak) ali mnenje pristojnega ministrstva o ugotovitvah NO.
V primeru, da pristojno ministrstvo, ki izvaja nadzor nad zakonitostjo dela organov občine na svojem področju, ali neodvisna strokovna služba (neodvisni strokovnjak) potrdi nepravilnost ugotovitev NO, jih nadzorovana oseba ni dolžna upoštevati.
45. člen
Nadzorovana oseba, v poslovanju katere so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora NO predložiti poročilo o odpravljanju razkritih nepravilnosti in smotrnosti (odzivno poročilo). Odzivno poročilo mora biti obvezno v pisni obliki. Rok za izdajo odzivnega poročila je 90 (devetdeset) dni od dne prejema končnega poročila NO.
V odzivnem poročilu nadzorovana oseba navede na kakšen način je upoštevala ugotovitve, mnenja in priporočila NO, ter sprejete popravljalne ukrepe.
Če nadzorovana oseba ugotovitev, mnenj in priporočil NO ni upoštevala in popravljalnih ukrepov ni uvedla, je dolžna ta dejstva v odzivnem poročilu navesti in ustrezno strokovno obrazložiti.
46. člen
Nadzorovana oseba ni dolžna predložiti odzivnega poročila, kolikor je že pred izdajo končnega poročila izvedla ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in o tem obvestila NO.
47. člen
NO najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
VII. MNENJA IN OPOZORILA NO
48. člen
NO o posameznih zadevah lahko izda tudi mnenje ali opozorilo, in sicer na lastno pobudo ali na predlog občinskega sveta, župana ali posameznega uporabnika javnih sredstev.
VIII. JAVNOST DELA
49. člen
Delo NO je javno. Izjemoma je lahko seja NO zaprta za javnost na podlagi sklepa NO.
NO zagotavlja javnost svojega dela s predložitvijo poročil o delu, končnih poročil o nadzoru in ustreznih informacij občinskemu svetu ter z obveščanjem javnosti o svojem delu preko občinskega glasila ter drugih javnih medijev, spleta, na novinarskih konferencah ali na drug primeren način.
Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.
O nadzoru, ki je v postopku izvajanja, se lahko javno navaja le, v kateri fazi izvajanja je nadzor in kdaj bo predvidoma končan.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Za področja delovanja NO, ki jih ne ureja ta poslovnik, se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta Občine Škocjan.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Škocjan št. 03202-1/99 z dne 18. oktobra 1999.
52. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2007
Škocjan, dne 31. marca 2007
Predsednik NO
Andrej Zgonc l.r.
