Na podlagi tretjega odstavka 68.a člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 65) določa metodologijo izdelave in obvezno vsebino pri izdelavi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, če gre za graditev novih stavb ali rekonstrukcijo stavb, pri kateri se zamenjuje sistem oskrbe z energijo.

(1) Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo (v nadaljnjem besedilu: alternativni sistemi) so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije v različnih kombinacijah,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke;
2. naložba je investicija v sisteme za oskrbo stavb z energijo v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja;
3. študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti) je strokovna podlaga za investicijsko odločitev, ki obsega preverjanje različnih variant naložbe v idejni fazi, vrednotenje stroškovnih in naložbenih kazalnikov, kazalnikov učinkovite rabe energije ter predlogov najboljše variante;
4. varianta je različica naložbe v sistem za oskrbo stavb z energijo, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, kot na primer: vrsti sistema za oskrbo stavb z energijo, lokaciji, investicijskih stroških, virih in načinih financiranja, rokih in dinamiki izvedbe.
(2) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kakor ga določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(3) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kakor ga določajo predpisi, ki urejajo energetiko.
(4) Izrazi s področja vrednotenja naložb, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kakor ga določajo predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(1) Študija izvedljivosti mora vsebovati vse potrebne podatke in izračune, tako da se vsestransko oceni energijske, okoljske, finančne in druge (tehnične, tehnološke, prostorske) učinke ter primernost naložbe.
(2) Študija izvedljivosti mora biti izdelana strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov ter na način, da je še ekonomsko upravičena.

(1) Variante se določijo na osnovi potreb po energiji. Potrebna energija se izračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja področje učinkovite rabe energije v stavbah. Pri rekonstrukciji stavb se potrebe po energiji določijo na osnovi sedanje rabe energije, načrtovanih sprememb potreb po energiji in ukrepov učinkovite rabe energije.
(2) Izdelovalec študije izvedljivosti predlaga variante v skladu z inženirsko prakso in na osnovi tržno uveljavljenih tehnologij oskrbe z energijo ter skupaj z investitorjem določi predloge variant, ki bodo obdelani. Za presojo naložb je potrebno pripraviti vsaj dva predloga variant, od katerih mora vsaj en vsebovati varianto z alternativnim sistemom. Predlogi variant morajo biti usklajeni z lokalnim energetskim konceptom in predpisi samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Predlogi variant morajo biti določeni tako, da zagotavljajo tehnično izvedljivost in ekonomičnost. Tehnološko-tehnične rešitve za posamezno varianto morajo biti določene tako, da bo oskrba stavbe z energijo zagotovljena s čim nižjimi investicijskimi in obratovalnimi stroški ter z optimalnimi ekonomski učinki v primeru prodaje energije na trgu. Ocena potreb po opremi in gradbenih delih temelji na razpoložljivi dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove).

(1) Izhodiščni podatki za vrednotenje variant so stroški in koristi naložbe. Za vsako varianto se izračuna stroške in koristi naložbe. Stroški in koristi, ki se upoštevajo so:
– investicijski in obratovalni stroški, stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja, stroški zavarovanja,
– koristi prodaje energije na trgu in prihranki iz naslova lastne proizvodnje energije.
(2) Predpostavke za projekcije stroškov in koristi morajo biti utemeljene in verodostojne.

(1) Variante se vrednotijo tako, da je mogoče izbrati najprimernejšo varianto. Vsaka varianta se ovrednoti na osnovi naslednjih kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje in stroškovnih kazalnikov:
– rabe končne energije (kWh/leto),
– celotnih emisij CO(2) (kg CO(2)/leto),
– celotnih investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov na enoto proizvedene energije (€/kWh),
– celotnih investicijskih stroškov naložbe na m2 površine stavbe (€/m2).
(2) Celotne stroške je potrebno oceniti najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih naložb oziroma drugih verodostojnih izhodišč.
(3) V primeru prodaje energije na trgu ali naložb, katerih investicijski stroški po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost znašajo več kot 300.000 eurov, je potrebno ovrednotiti varianto tudi na osnovi finančne analize stroškov in koristi z izračunom naložbenih kazalnikov. Finančna analiza obsega pripravo napovedi denarnih tokov (pokritost izdatkov z viri), izkaz finančnih tokov in izračun naložbenih kazalnikov, s katerimi se vrednoti finančno upravičenost naložbe z vidika investitorja. Naložbeni kazalniki so:
– neto sedanja vrednost (NSV), ki je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov naložbe,
– interna stopnja donosnosti (ISD), ki je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost naložbe enaka nič,
– relativna neto sedanja vrednost (RNSV), ki je razmerje med neto sedanjo vrednostjo naložbe in diskontiranimi investicijskimi stroški,
– enostavna doba vračila, ki je število let, v katerem se povrne začetni znesek naložbe brez upoštevanja časovne vrednosti denarja (upoštevajo se stroški in koristi za reprezentativno leto v ekonomski dobi).
(4) Pri finančni analizi naložb v javnem sektorju se uporabi splošna diskontna stopnja, določena s predpisom, ki ureja pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
(5) Vsi stroški in koristi se obravnavajo na primerljivih osnovah, in sicer na osnovi cen, ki veljajo v času izdelave študije izvedljivosti (stalne cene), in pretvarjanja prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje (diskontiranje).
(6) Predlog najprimernejše variante se pripravi na osnovi primerjave kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje, stroškovnih in naložbenih kazalnikov.

Če je izbrana varianta s prodajo energije na trgu ali varianta, katere investicijski stroški po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost znašajo več kot 300.000 eurov, se izvede analiza občutljivosti. Opredelijo se parametri naložbe, ki najbolj vplivajo na kazalnike iz 6. člena (npr. investicijski stroški, količina prodane energije, cene goriv, cene prodane energije), ponovi izračun kazalnikov pri spremenjenih parametrih ter analizira vpliv sprememb na upravičenost naložbe.

(1) Študija izvedljivosti vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o stavbi, investitorju in odgovorni osebi investitorja ter izdelovalcu študije izvedljivosti,
2. povzetek študije izvedljivosti (navedba ciljev naložbe, kratek opis variant, predlog izbire najboljše variante vključno s prikazom investicijskih stroškov, predvidene finančne konstrukcije, kazalnike in okvirni časovni načrt izvedbe predlagane naložbe),
3. analizo stanja in potreb po oskrbi stavbe z energijo,
4. opredelitev možnih variant oskrbe stavbe z energijo ter preveritev usklajenosti z lokacijskimi pogoji ter zahtevami učinkovite rabe energije v stavbi,
5. predstavitev analiziranih variant z alternativnimi sistemi v primerjavi z varianto brez alternativnega sistema,
6. opredelitev naložbe (specifikacija opreme in del, analiza lokacije, časovni načrt izvedbe, varstvo okolja, kadri) za vsako varianto,
7. oceno investicijskih stroškov za vsako varianto z navedbo osnov za oceno vrednosti naložbe ter predvidenih virov financiranja in obveznosti do njih,
8. izračun stroškov in koristi posamezne variante,
9. izračun kazalnikov učinkovite rabe energije in stroškovnih kazalnikov variant,
10. finančno analizo za varianto s prodajo energije na trgu,
11. predlog najboljše variante,
12. analizo občutljivosti v primeru predlagane variante s prodajo energije na trgu.
(2) Študija izvedljivosti variant, katerih investicijski stroški po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost znašajo več kot 300.000 eurov, mora poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
1. analizo prodajnega in nabavnega trga v primeru prodaje energije na trgu,
2. analizo vplivov naložbe z vidika okoljske sprejemljivosti in zagotavljanja učinkovite rabe prostora,
3. analizo zaposlenih,
4. terminski plan priprave in izvedbe naložbe,
5. finančno konstrukcijo,
6. finančno analizo,
7. analizo občutljivosti.

(1) Izdelovalec študije izvedljivosti seznani investitorja z vsebino študije, učinkovitostjo posameznih variant ter predlogom najprimernejše variante.
(2) Investitor s pisno izjavo potrdi seznanitev s študijo in odločitev o izbiri.

Študije izvedljivosti ni potrebno priložiti projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izdelavo katerih so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.