Številka: U-I-28/08-9

Datum: 20. 3. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Računskega sodišča Republike Slovenije, na seji 20. marca 2008

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti šestega odstavka 35., 35.a in 36. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 129/04, 68/05, 28/06, 132/06 in 71/07), 12. in 13. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 71/07) ter 12. člena in 2., 3. in 4. točke Priloge Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 38/07 in 85/07) se zavrže.

1. Računsko sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti šestega odstavka 35., 35.a in 36. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (v nadaljevanju Uredba o okoljski dajatvi), 12. in 13. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (v nadaljevanju Sprememba Uredbe o okoljski dajatvi) ter 12. člena in 2., 3. in 4. točke Priloge Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (v nadaljevanju Uredba o oblikovanju cen). Uredba o okoljski dajatvi in Sprememba Uredbe o okoljski dajatvi naj bi bili v neskladju s 112. in s 113. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVO-1) ter z 2., s 148. in s 153. členom Ustave. Uredba o oblikovanju cen naj bi bila v neskladju z 59. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 – v nadaljevanju ZGJS) ter z 2. in s 147. členom Ustave.
2. Računsko sodišče navaja, da je opravilo revizijo pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in porabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih od 2002 do 2005 na Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo), Mestni občini Maribor in v družbi Snaga, d. o. o., Maribor. Med revizijskim postopkom naj bi ugotovilo, da izpodbijani predpisi urejajo nekatera vprašanja v neskladju z Ustavo, ZVO-1 in z ZGJS. Računsko sodišče vlaga zahtevo na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS), ker Ministrstvo v porevizijskem postopku ni izvedlo popravljalnih ukrepov v skladu z zahtevami iz revizijskega poročila (ni pripravilo sprememb izpodbijanih uredb).
3. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

4. V 23. členu in v prvem odstavku 23.a člena ZUstS so v skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave določeni predlagatelji zahteve za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem. Predlagatelj začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti, ne da bi izkazal svoj pravni interes. Vendar veljajo tudi za predlagatelje določene omejitve. Tako predlagatelj iz prvega odstavka 23.a člena ZUstS ni upravičen zahtevati presoje aktov, ki jih je sam sprejel (drugi odstavek 23.a člena), za predlagatelje iz pete do enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS pa so določene še dodatne omejitve. Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS je lahko predlagatelj Računsko sodišče le, če se pojavi vprašanje ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil v zvezi s postopkom, ki ga vodi.
5. Računsko sodišče v obravnavani zadevi izpodbija posamezne določbe Uredbe o okoljski dajatvi, Spremembe Uredbe o okoljski dajatvi in Uredbe o oblikovanju cen, za katere ocenjuje, da so neustavne in nezakonite. Zahtevi prilaga revizijsko poročilo o pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in porabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih 2002 do 2005 z dne 20. 8. 2007 in porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za okolje in prostor, Mestne občine Maribor in družbe Snaga, javno podjetje, d. o. o., Maribor, z dne 5. 2. 2008. Iz navedb v zahtevi in iz navedenih prilog izhaja, da je postopek, ki ga je vodilo Računsko sodišče, že končan. Zato se je v obravnavani zadevi postavilo vprašanje, ali je izpolnjen pogoj iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS.
6. Upravičenost Računskega sodišča za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti je omejena na vprašanja, ki nastanejo v zvezi s postopkom, ki ga vodi, in se nanašajo na ustavnost oziroma zakonitost predpisov, ki jih Računsko sodišče v tem postopku uporabi. Pri presoji upravičenosti Računskega sodišča za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, je Ustavno sodišče izhajalo iz ustavnega položaja tega organa in njegove pristojnosti. Po 150. členu Ustave je Računsko sodišče najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe (prvi odstavek 150. člena Ustave). Pri svojem delu je neodvisno in vezano na Ustavo in zakon (tretji odstavek 150. člena Ustave). V skladu z Ustavo ureja ureditev in pristojnosti Računskega sodišča Zakon o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 – v nadaljevanju ZRacS-1). Na podlagi ZRacS-1 Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev. Revidira lahko pravilnost in smotrnost poslovanja, in sicer akte o preteklem kakor tudi akte o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev (prvi odstavek 20. člena ZRacS-1). Pri izvrševanju revizijske pristojnosti Računsko sodišče na podlagi 4. člena ZRacS-1 za vprašanja, ki niso urejena z ZRacS-1, smiselno uporablja ustrezne določbe zakona, ki ureja upravni postopek.
7. Računsko sodišče v revizijskem postopku ne sme presojati ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, temveč opravlja nadzor nad pravilnostjo in smotrnostjo poslovanja revidiranca. Kadar med izvajanjem konkretnega postopka revizije podvomi v ustavnost oziroma zakonitost predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ima na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS pravico vložiti zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti. Že ob jezikovni razlagi besedne zveze »v zvezi s postopkom, ki ga vodi« ni mogoča drugačna razlaga, kot da lahko Računsko sodišče vloži zahtevo le v zvezi s postopkom, ki še ni končan. Tudi iz namena te določbe izhaja, da lahko v primeru dvoma v ustavnost oziroma zakonitost predpisa, ki ga mora uporabiti, Računsko sodišče zahteva presojo pred Ustavnim sodiščem med postopkom. Samo v takšnem primeru bi namreč lahko imela odločitev Ustavnega sodišča vpliv na postopek, ki ga vodi Računsko sodišče.
8. V konkretnem primeru je Računsko sodišče v revizijskem postopku ocenilo, da izpodbijane uredbe urejajo nekatera vprašanja v neskladju z Ustavo, ZVO-1 in z ZGJS. Ker naj bi Ministrstvo poslovalo nepravilno in nesmotrno, je Računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem naj bi Ministrstvo navedlo popravljalne ukrepe in predložilo dokazila o njihovi izvedbi. V porevizijskem poročilu je Računsko sodišče ugotovilo, da Ministrstvo v odzivnem poročilu ni izkazalo zadovoljivih ukrepov za odpravo vseh nesmotrnosti. S tem naj bi hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja (peti odstavek 29. člena ZRacS-1). Ker naj Ministrstvo ne bi izvedlo popravljalnih ukrepov v skladu z zahtevami iz revizijskega poročila, saj ni pripravilo predlogov sprememb izpodbijanih uredb, je Računsko sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti. To pomeni, da je vložilo zahtevo po končanem postopku. S tem ni izpolnjen pogoj iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, zato Računsko sodišče ni upravičeno zahtevati ocene ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih uredb. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zahtevo zavrglo.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.