Na podlagi 12., 17., 23., 27. do 31. in 33. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18-1999), ter sprejetega Programa priprave strategije prostorskega razvoja Občine Žiri (Uradni list RS, št. 65/06) je Občinski svet Občine Žiri na 8. redni seji dne 25. 3. 2008 sprejel

Sprejem in izdelava Strategije prostorskega razvoja Občine Žiri z Urbanistično zasnovo mesta Žiri
S tem odlokom se, na podlagi upoštevanja izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme Strategija prostorskega razvoja Občine Žiri (v nadaljnjem besedilu: SPRO Žiri) z Urbanistično zasnovo mesta Žiri (v nadaljnjem besedilu: UZ mesta Žiri).
Splošno
Strategija prostorskega razvoja Občine Žiri je v skladu z ZUreP-1 strateški prostorski akt, s katerim občina na konceptualnem nivoju določa bodoči prostorski razvoj občine. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo.
Vsebina SPRO Žiri
(1) SPRO Žiri sestavljajo besedilni del in kartografski del.
(2) Strategija prostorskega razvoja Občine Žiri zajema celotno površino Občine Žiri, za katero se določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja,
– zasnovo razporeditve dejavnosti s prioritetami in usmeritvami da dosego ciljev prostorskega razvoja občine,
– zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru (poselitev, komunalna infrastruktura, krajina),
– območje urbanistične zasnove,
– ukrepi za izvajanje SPRO Žiri.
(3) Urbanistična zasnova mesta Žiri določa:
– zasnovo namenske rabe,
– zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru (stanovanja s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, proizvodne in druge gospodarske dejavnosti, družbena infrastruktura, odprte površine, prometna infrastruktura, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami),
– zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora (površine javnega interesa, zeleni sistem Občine Žiri, območja prenove in koncept prenove, območja za širitev naselij in koncept širitve ter ureditvena območja občinskih lokacijskih načrtov),
– usmeritve za prostorski razvoj (usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja, usmeritve za ohranjanje arhitekturne in krajinske identitete, usmeritve za urejanje javnih površin in usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine) in
– ukrepe za izvajanje UZ mesta Žiri.
Sestavni deli SPRO Žiri
Sestavni deli SPRO Žiri z UZ mesta Žiri so:
1.1 odlok SPRO Žiri;
1.2 kartografski del prostorske strategije:
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru, 1 : 50.000:
– karta 1: razvoj naselij,
– karta 2: razporeditev dejavnosti,
– karta 3: razporeditev omrežij infrastrukture,
– karta 4: območja dejavnosti vezanih na naravne vire,
– karta 5: območja pomembna z vidika ohranjanja narave,
– karta 6: območja za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, 1 : 50.000:
– karta 7: poselitev,
– karta 8: komunalna infrastruktura,
– karta 9: krajina,
– karta 10: varovana območja: ohranjanje narave,
– karta 11: varovana območja: kulturna dediščina,
– karta 12: varovana območja: vode,
– karta 13: varovana območja: ogrožene površine.
1.3 kartografski del urbanistične zasnove 1:10.000:
– zasnova namenske rabe in usmeritve za javne površine,
– koncept prenove in koncept širitve z usmeritvami za oblikovanje naselja,
– zasnova infrastrukturnih sistemov: komunalna infrastruktura,
– zasnova infrastrukturnih sistemov: promet,
– zasnova ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin,
– usmeritve za varstvo okolja, narave in kulturne dediščine,
– ukrepi za izvajanje urbanistične zasnove,
1.4 priloge:
– povzetek za javnost,
– obrazložitev in utemeljitev SPRO Žiri,
– obrazložitev in utemeljitev UZ mesta Žiri,
– strokovne podlage:
– Analiza stanja in teženj,
– Analiza razvojnih možnosti,
– Študija ranljivosti prostora;
– seznam sektorskih aktov in predpisov,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru, merilo 1 : 5.000,
– spis postopka priprave in sprejemanja SPRO Žiri in UZ mesta Žiri.
Celovita presoja vplivov na okolje
V skladu z odločbo št. 35409-25/2006 IL z dne 31. 3. 2006 Ministrstva za okolje in prostor v postopku priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Žiri ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

(1) Prostorski razvoj Občine Žiri temelji na izhodiščih dosedanjega prostorskega razvoja, ki jih nadgrajuje z razvojnimi zahtevami ohranjanja narave, varstva prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstva in izboljšanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja.
(2) Temeljno načelo Strategije prostorskega razvoja Občine Žiri je vzdržen prostorski razvoj, kar pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
(3) Prostorski razvoj Občine Žiri bo zagotavljal kakovost bivanja, ekonomsko blaginjo in razvoj lokalne skupnosti, rast gospodarstva, prenovo kulturne dediščine in ohranjanje okolja.
(4) Na področju regionalnega razvoja je potrebno upoštevati nepredvidljivo prihodnost svetovnih in lokalnih gibanj, katere dolgoročnost se lahko skrči na obdobje veljavnosti SPRO Žiri, zato je potrebno načrtovati tiste prostorske posege, ki so nujni in jih načrtovati tako, da ne bo ogrožena ali ovirana izvedba katerekoli različice dolgoročnih strategij, ki jih bodo narekovali gospodarski in demografski trendi.
Občina mora aktivno sodelovati na regionalni in širši državni ravni, s ciljem optimalnega reševanja problemov in zastavljenih ciljev predvsem na področjih: komunalne infrastrukture, odpadkov, onesnaženosti zraka in vodotokov, razvoja turizma.
(5) Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij v občini je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
(6) V okviru občine je potrebno mesto Žiri razvijati kot občinsko središče s povezavami s sosednjimi občinami in mesti: Škofja Loka, Idrija, Cerkno, Vrhnika, Logatec, Kranj in Ljubljana. Pomembnejše vasi v občini se razvija v središča na najnižji ravni z minimalno opremljenostjo, ki zadovoljuje potrebe in zahteve prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
(7) Pri razvoju poselitve v Občini Žiri se poudarja notranji razvoj in prenova naselij. Širitve poselitvenih območij se izvajajo z zaokroževanjem naselij ter z omejenim širjenje v obstoječem vzorcu razpršene gradnje kot tipologije poselitve. Nova poselitvena območja se v največji možni meri usmerja v obstoječa infrastrukturna omrežja. Za večji prostorski potencial predvsem na področju tržne gradnje si bo Občina Žiri prizadevala za pripravo in določitev ukrepov za spodbujanje prenove starejšega obstoječega stanovanjskega fonda, odkup potrebnih zemljišč za tržno blokovno gradnjo stanovanj v Žireh z zagotavljanjem neprofitnih stanovanj.
Potrebno okrepiti prostorsko planiranje. Prostorski dokumenti morajo biti toliko fleksibilni, da omogočajo prilagajanje spreminjajočim dejanskim razvojnim potrebam in toliko togi, da se preprečijo dolgoročne negativne posledice na račun trenutnih kratkotrajnih interesov. Potrebno je izkoristiti obstoječa infrastrukturna omrežja, oziroma usmerjati poselitev in dejavnosti tako, da bo izkoristek omrežij čim večji, stroški vzdrževanja in dolžine novih vodov čim manjši. Zagotavljati je potrebno ustrezne površine za stanovanjsko gradnjo. Potrebno je revidirati nepozidana poselitvena območja, ugotoviti vzroke za nepozidanost in poiskati nadomestne površine v primeru nepozidljivosti obstoječih poselitvenih območij. Poskrbeti je potrebno za organizirano, sistematično in načrtno pripravo stavbnih zemljišč. Precej novih gradbenih parcel je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij in drobnimi zaokrožitvami.
(8) Na socialnem in ekonomskem področju se bo prizadevalo za čim višje stopnje kakovosti življenja v vseh segmentih oziroma področjih, še posebej z vidika socialne varnosti, pogojev bivanja, vključno s pogoji prometne varnosti in prometnimi razmerami nasploh, zdravega življenjskega okolja, možnosti za uresničevanje interesa po kulturnih dobrinah, rekreaciji, družabnem življenju, varnosti ipd., kar vse omogoča oblikovanje skupnosti prebivalcev in čim višje ravni pripadnosti tej skupnosti, kraju in načinu življenja v skupnosti.
(9) Na področju družbenih dejavnosti bo potrebna dograditev osnovne šole za potrebe devetletke, izgradnja doma za starejše občane, izgradnja športnega parka z bazenom, legalizacija in dodatna ureditev (vključno s sankaško progo) smučišča v Goropekah in njegova povezava s površinami namenjenimi zimskim športom v Račevi, ureditev večje rekreacijske cone v dolini potoka Račeva za letne in zimske športe.
Ostale težnje razvoja športa in rekreacije vključujejo ureditev ambientov za obvodno rekreacijo, čolnarno, teniška igrišča (Kamšk, Pristan), trim stezo, smučarsko skakalnico in razvijajoči se nordijski center Nova vas, zimsko drsališče ter tekaško progo.
(10) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo Občina Žiri skrbela za uravnotežen, z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja gospodarsko industrijske cone v mestu Žiri, kot ključnega nosilca gospodarskega razvoja Občine Žiri. Proizvodne dejavnosti se omejujejo na območje gospodarskih con in v omejenem obsegu v območjih, kjer je dopustna kombinacija stanovanjske gradnje in manjših proizvodnih dejavnosti.
Zagotoviti je potrebno osnovne pogoje za razvoj gospodarske cone v Žireh, vzpostaviti mehanizme za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva (z ozirom na izločanje motečih dejavnosti v gospodarsko cono). Določene proizvodne lokacije v občini (zasebni obrtni objekti izven industrijske cone in proizvodnih območij), je potrebno omejiti in jim določiti primerno namensko rabo. Za vse bodoče obrtne, proizvodne in servisne dejavnosti, ki ne bodo primerne za stanovanjska območja, je potrebno ponuditi ustrezno lokacijo.
Predvidi se ločevanje tistih naselij oziroma stanovanjskih območij, kjer je dopustna kombinacija z določenimi proizvodnimi in poslovnimi programi ter tista stanovanjska območja, kjer je dopustna izključno stanovanjska funkcija z minimalnim obsegom spremljajočih dejavnosti. V območjih kjer bo ostala dopustna kombinirana raba se določi omejitve glede vrste in obsega drugih dejavnosti. Za obstoječe poslovne in proizvodne dejavnosti v naseljih pa se poda omejitve glede bodočih sprememb, oziroma zahteve za njihovo selitev.
Proizvodno območje med osrednjim delom Žiri in Dobračevo (lokacija mizarstva v Dobračevi) se bo namenilo za stanovanjske in centralne namene. Proizvodni objekti se bodo predvidoma uporabili za trgovsko ponudbo.
Potrebno je spodbujati in izobraževati za nove zaposlitvene možnosti (drobno gospodarstvo, javna dela, kmetijstvo, turizem).
(11) Na področju komunalne infrastrukture je potrebno zagotoviti infrastrukturne hodnike. Zgraditi je potrebno manjkajoče kanalizacijsko omrežje s priključitvijo območij Rakulka, Dobračeve, dela Nove vasi in Račeve na centralno čistilno napravo. Pomembno je ločevanje meteornih voda od fekalnih odplak. Tudi za ostala naselja, zaselke in razpršene gradnje zunaj mesta Žiri, ki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, je potrebno urediti čiščenje odpadnih voda pred izpusti v vodotoke. (male čistilne naprave in drugi certificirani sistemi čiščenja in filtriranja).
Potrebna je legalizacija sortirnice in prekladalne postaje komunalnih odpadkov v opuščenem kamnolomu Osojnica, ureditev kompostarne, stalen odvoz odpadkov in kosovnega materiala.
(12) S področja prometne infrastrukture je predvidena izgradnja nadomestne ceste za regionalno cesto RII – 408/1374 v Žireh, in sicer na odseku Stare Žiri–novi most. Predvideva se rekonstrukcija javnih in lokalnih cest. Prioriteta je tudi prekvalifikacija lokalne ceste Žiri–Račeva v regionalno in njena rekonstrukcija zaradi vse večje obremenitve
Problem predstavljajo slabe avtobusne povezave z Vrhniko in Ljubljano po lokalni cesti Žiri–Račeva. Na ureditvenem območju Žiri in Sela naj bi se uredila vmesna avtobusna postajališča vsakih 400m od končne postaje javnega potniškega prometa, ki naj bi bila nasproti cerkve Sv. Martina v Žireh.
Prednostnega pomena je povezava pešca in kolesarja iz posameznih pretežno stanovanjskih območij s središčem in delovnim mestom v gospodarski coni.
Pomembno je urediti kolesarsko omrežje (rekreativne kolesarske poti in kolesarske steze v naseljih) in vzdrževanje okoliških krajevnih poti za kolesarjenje.
Potrebno je zagotoviti zadostno število in ustrezne lokacije parkirnih mest v samem mestu Žiri.
(13) Na področju telekomunikacij je potrebna postopna menjava zračnih telekomunikacijskih vodov z zemeljskimi kabli.
Predvideva se izgradnja TK omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh novogradenj, poslovnih prostorov in zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(14) V občini se bo nadaljevala obnova vodovodnega omrežja vzporedno z drugimi komunalnimi posegi.
(15) Občina si bo prizadevala za urejanje novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja površin za pešce in kolesarje, izboljševanja kvalitete tlakovanih površin.
(16) Na področju varovanja okolja si bo občina prednostno prizadevala za varovanje vodnih virov z doslednim upoštevanjem režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega okolja. Na vodovarstvenih območjih se dopušča dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Poselitev bo praviloma načrtovala tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Umeščanje drugih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo in črpanje kamnitih agregatov) mora biti podrejeno varstvenim režimom. Občina bo za zdrave bivalne pogoje skrbela tudi s sistematičnim urejanjem odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor.
(17) V naseljih in okolici je potrebno ohranjati sisteme zelenih površin, ki jih tvorijo zeleni pasovi ob vodotokih, vrtovi, sadovnjaki, parkovne ureditve in zametki arboretuma na Kržišnikovem vrtu v Starih Žireh. Na površinah vzdolž reke Sore, ki se jih nameni zelenim površinam, se vzpostavi ustrezen varovalni status.
(18) Na področju varstva kulturne dediščine bo razvoj v Občini Žiri usmerjen tako, da ne bo povzročal degradacije kulturne dediščine. Kulturna dediščina se bo upoštevala na takšen način, da se njena pojavnost v prostoru izrazi in uporabi kot trajnostna vrednota.
(19) Na področju kulturne krajine je potrebno ohranjati preplet gozdnih in kmetijskih zemljišč s prevlado celkov v višje ležečih pobočjih, vrhovih, slemenih in obdelovalnih površin z značilno parcelacijo v razširjenih delih dolin ob vodotokih.
Na območju občine se snuje Krajinski park zgornjega porečja Poljanske Sore, ki je s svojimi pritoki v celoti območje posebne krajinsko oblikovane in estetske vrednosti. Na območju občine bo obsegal več krajinskih območij: Krajinsko območje Poljanske Sore, krajinsko območje Račeve, krajinsko območje Žirovnice, krajinsko območje domačije Sedej pod Martinj vrhom. Z razglasitvijo krajinskega parka bi bile podane smernice za zaščito in sanacijo degradiranih območij in objektov ter aktiviranje krajinskih vrednosti omenjene pokrajine.
Posegi v kulturne krajine morejo biti sistematični, da se s sicer parcialnimi posegi teži h kompleksni ureditvi celotnih območij. Območja kompleksnega varstva zaslužijo svoj status predvsem na račun kvalitetne združitve reliefnih danosti, kultiviranih površin in grajenih formacij.
Potrebno stimulirati ohranjanje kmetijskih površin in večfunkcijskega statusa vasi in iskati nove programe za ohranjanje kulturne krajine.
(20) Na področju naravnih virov si bo Občina Žiri prizadevala za zaustavitev procesov zaraščanja Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe) za vzdrževanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje ter vzpodbujanja okolju prijaznejše pridelave.
(21) Razvoju kmetijstva je prednostno namenjen ravninski (dolinski) del občine. Potrebno je ohranjati in pospeševati gospodarjenje v tradicionalnih kulturnih krajinah ter kraju in okolju primernega kmetijstva. Upošteva se otežene gospodarske pogoje kmetovanja v hribovitem in gorsko-višinskem območju.
Potrebno je varovati najboljša kmetijska zemljišča, ki so primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
V kmetijstvu je potrebno uvajati ekološko kmetijstvo, ohranjati kulturno krajino z vzdrževanjem nepogozdenih površin. Skrbeti je potrebno za ustrezno obliko kmetijstva na vodovarstvenih območjih zlasti z ohranjanjem zelenega pokrova skozi celo leto.
V gorsko višinskem območju je potrebno oživljati oziroma ohranjati poseljenost v naseljih. Pomembno je podpiranje investicij v kmetijsko proizvodnjo, uvedba ekološkega kmetovanja, zlasti za obnovo kmečkih sadovnjakov in ureditev tržnega prostora za prodajo kmetijskih proizvodov.
Na področju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu je treba uvajati turistične kmetije s specializacijo (družine z malimi otroki, za mladino, športniki, starejša generacija, upokojenci, invalidi …).
(22) Z gozdovi bo potrebno, skladno z Zakonom o gozdovih, gospodariti tako, da bo zagotovljeno trajno ohranjanje in izboljšanje gospodarskih in splošnih koristnih funkcij gozdov. Skladno s sprejetimi smernicami se bodo varovali predvsem gozdovi z varovalno, lesnoproizvodno in rekreacijsko funkcijo, gozdove slabše kakovosti pa bo mogoče namenjati tudi potrebam prihodnje poselitve.
(23) Črpanje kamnitih agregatov je potrebno omejiti na urejene peskokope in kamnolome. Pri opredelitvi lokacij in črpanja je poglavitno varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovanje gozdov. Obstoječa območja eksploatacije mineralnih agregatov, je potrebno sanirati skladno s tehničnimi pogoji biološke sanacije.
Na mestih pritokov Sore: Račeva, Osojnica, Žirovnica, Rakulk se bodo skladno s pogoji naravovarstvenikov čistila prodišča.

Zasnova razmestitve dejavnosti
(1) Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru Občine Žiri temelji na specifičnih geografskoprostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja.
(2) Občina Žiri je členjena na območja za poselitev, območja krajine in površine za gospodarsko infrastrukturo.
(3) Območje krajine obsega kmetijske površine in površine gozdov. Zahodni del hribovja, ki obkroža Žirovsko kotlinico bo prednostno namenjen varstvu vodnih virov. Organizacija ostalih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo) mora biti podrejeno varstvenim režimom.
(4) Površine za gospodarsko infrastrukturo se sestoje iz zaokroženih območij za večje infrastrukturne objekte in tras za linijske infrastrukture.
(5) Območje poselitve je namenjeno stanovanjski gradnji, organizaciji ostalih dejavnosti (gospodarske, obrtne, storitvene, upravne, družbene in turistične dejavnosti) in območjem zelenih površin za namene športa in rekreacije.
Razvoj naselij
(1) Občina Žiri bo načrtovala prostorski razvoj naselji, ki se nahajajo na ozemlju Občine Žiri tako, da bo upoštevala prostorske možnosti in omejitve, da bo racionalno preprečevala prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavljala kvalitetnejše in privlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarjala možnosti za gospodarski razvoj in družbeno pravičnost ter omogočala racionalno širjenje naselij.
(2) Vzpostaviti je potrebno kooperacijske in dogovorne odnose s sosednjimi občinami (Logatec, Idrija, Gorenja vas) z delitvijo nekaterih medobčinsko pomembnih funkcij.
(3) Mesto Žiri je potrebno razvijati kot urbano naselje, kot središče občinskega pomena, glavni oskrbno storitveni in zaposlitveni center v občini.
(4) Mesto Žiri je občinsko pomembno središče, centralno naselje z razvijajočim gravitacijskim zaledjem.
(5) Potrebno bo oblikovati sodobnejše komunikacijsko omrežje v več (različnih) smereh predvsem proti Ljubljani, obenem pa tudi proti Idriji in naprej Primorski.
(6) Potrebno je okrepiti naselje Račeva v manjše lokalno središče in smiselno usmerjati nekoliko hitrejši razvoj ostalih naselij v mejah prostorskih možnosti.
(7) Poseljenost v hribovitih območjih se bo ohranjevala z vzpostavljanjem dobre prometne povezanosti, možnostjo zaposlitve v bližini doma oziroma na domu, zagotovitvijo osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranjem in usmerjanjem razvoja primarnih dejavnosti.
(8) Občina Žiri bo omogočila notranji razvoj naselij z omogočanjem intenzivnejše izrabe še prostih oziroma neustrezno izrabljenih površin naselji v občini, ter sočasno zagotavljala možnosti ustrezne podpore na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.
(9) Razpršeno gradnjo v prostoru, ki je vir okoljskih obremenitev in vizualnih motenj se zgošča in zaokroža.
(10) Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo prostora za poselitev bo Občina Žiri uravnoteženo skrbela tudi za zadosten obseg javnih površin za šport in rekreacijo, za zelene površine, kolesarske in pešpoti ter ustrezne parkovne ureditve v naseljih in ob vodotokih.
(11) V občini je potrebno vzpodbujati inovacijsko dinamiko.
(12) Potrebno je pripraviti načrt postopnega prehoda zaposlenih iz sekundarnega sektorja v terciar in kvartar.
Razporeditev stanovanj
(1) Gradnja večstanovanjskih objektov je določena za območje vzhodno od centra v mestu Žiri.
(2) Za posamično novogradnjo stanovanjskih objektov so določene površine v poselitvenih območjih Dobračeve, Rakulka, Stare vasi, Nove vasi, ob cesti v Račevo in Sela. Novo večje območje stanovanjske gradnje je opredeljeno v območju Snopkove grape, vzhodno od centra mesta Žiri – območje Stare vasi in območje proti Osojnici. Poleg teh površin so za tovrstno gradnjo določene še površine znotraj obstoječih naselij in zaselkov. Nekaj manjših območij tovrstne stanovanjske gradnje je predvidenih na območju Jarčje doline, Žirovskega vrha, Goropek, Račeve, Opal, Breznice pri Žireh in Koprivnika.
(3) Notranji razvoj naselij v občini za namen stanovanjske gradnje se načrtuje tudi v okviru prenove, tako starih vaških jeder kot novejših stanovanjskih območij.
(4) Za vsa območja stanovanjske gradnje je potrebno zagotavljati komunalno opremljenost.
(5) V stanovanjskih območjih je potrebno zagotavljati različne tipe stanovanj. Slediti je potrebno načelom kvalitetnega bivalnega okolja (ustrezna gostota pozidave, estetsko oblikovanje stanovanjskega območja in posameznih stavb). Zagotavljati je potrebno tudi zadostne javne in zelene površine ter peš dostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev ter splošno dobro dostopnost do centralnih in zaposlitvenih območij.
(6) Predvsem na območju mesta Žiri se v stanovanjskih območjih zagotavlja primerno opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, športnimi objekti ter rekreacijskimi in zelenimi površinami. Lokacija in zasnova objektov za te dejavnosti se mora podrejati osnovni namenski rabi v območju (stanovanja) tako, da ne bo prihajalo do konfliktov v prostoru.
Razporeditev poslovno proizvodnih dejavnosti
(1) Poslovno proizvodnim dejavnostim je namenjena gospodarska cona v mestu Žiri, ki se nahaja izven stanovanjskih območij zahodno od centra mesta Žiri do reke Sore.
(2) Gospodarska cona v mestu Žiri se sestoji iz osnovnega območja in rezervnih površin v zahodnem delu. Za te površine je predvideno urejanje z občinskim lokacijskim načrtom. To območje se sprosti za pozidavo po izkoriščenju preostalih površin v gospodarski coni ali ob nakazanih dejanskih potrebah po teh površinah v skladu s predvidenimi investicijami. Poseg na te površine je mogoč izključno na podlagi urbanistične pogodbe med investitorjem in Občino Žiri, kjer se opredelijo obveznosti in obseg posega.
(3) Za razvoj gospodarske cone je potrebno zagotoviti osnovne pogoje ter vzpostaviti mehanizme za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva.
(4) Manjše lokacije s proizvodno poslovnimi objekti se nahajajo v Goropekah, v Račevi in na Sovodnjah. Območja v Goropekah ni dopustno širiti za potrebe proizvodne dejavnosti.
(5) Zaradi obstoječih konfliktov mešanja stanovanjske rabe in proizvodne dejavnosti se predvidi ločevanje tistih naselij oziroma stanovanjskih območij, kjer je dopustna kombinacija z določenimi proizvodnimi in poslovnimi programi (oznaka na kartah: SS) ter tista stanovanjska območja, kjer je dopustna izključno stanovanjska funkcija z minimalnim obsegom spremljajočih dejavnosti (oznaka na kartah: SC).
(6) Podrobnejši pogoji glede kombiniranja dejavnosti se določijo v prostorskem redu občine.
(7) Lokacija gospodarske cone v Žireh sovpada z naravno vrednoto – Mokrotni travniki na Žirovskem polju v Žireh. Te površine so nujne za potrebe gospodarskega razvoja in kvalitete splošnega stanja Občine Žiri. Rezervati za mokrotni travnik se vzpostavijo v zelenem pasu, ki poteka vzdolž reke Sore.
Razporeditev oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter družbene javne infrastrukture
(1) Glavno gravitacijsko območje za celotno občino je mesto Žiri. V Občini Žiri se morajo posamezne vasi spremeniti v središča na najnižji ravni z minimalno opremljenostjo, da lahko zadovoljujejo potrebe in zahteve prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
(2) Občina bo zagotavljala dobro dostopnost do območij centralnih dejavnosti. Vanje morajo biti vključene stanovanjske ter druge rabe in dejavnosti, ki preprečujejo pojave monofunkcionalnosti, socialne izločenosti in druge oblike urbane degradacije.
(3) Posebno skrb se nameni urejanju mestnega središča, kulturno zgodovinskega jedra Starih Žirov in drugih starejših območij, posebno slabše opremljenih s centralnimi funkcijami.
(4) Osnovno centralno območje mesta Žiri je organizirano kot upravno, kulturno, oskrbno in prometno središče. Obsega obcestni niz vzdolž Loške, Jobstove in Starožirovske ceste. Občina si bo prizadevala za oživitev drugih starih jeder (Stare Žiri in pod cerkvijo Sv. Martina).
(5) Mesto Žiri se bo razvijajo v močnejše občinsko nakupovalno središče.
(6) Grosistično trgovino, trgovino z gradbenim in repromaterialom ter skladišča se umešča v gospodarsko cono mesta Žiri.
(7) Centralno pokopališče za gravitacijsko zaledje celotne občine je na Dobračevi, kjer so zagotovljene zadostne površine za širitev. Območje pokopališča se obda z mestnimi zelenimi površinami.
(8) Površine ob osnovni šoli so rezervirane za potrebe širitve osnovnošolskih dejavnosti in drugih potreb šole in mesta (športno igrišče, telovadnica, parkirišče ipd.).
(9) Predvidena je legalizacija in dodatna ureditev (vključno s sankaško progo) smučišča v Goropekah in njegova povezava s površinami namenjenimi zimskim športom v Račevi; ureditev večje rekreacijske cone v dolini potoka Račeva za letne in zimske športe.
(10) Za kulturne dejavnosti je poleg obstoječih zmogljivosti potrebno v največji možni meri izkoristiti obstoječo stavbno dediščino. V okviru prenove obstoječega stavbnega fonda se bo zagotavljalo tudi dodatne potrebne površine za upravne, javne in finančne službe.
(11) V ureditvenih območjih ostalih naselij so predvidene posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev.
Razporeditev omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture
Komunalna infrastruktura se razporeja tako, da se zagotovi ustrezno napajanje vseh poselitvenih območij. Potek infrastrukture se usmerja v skupne infrastrukturne hodnike. Prednostno urejanje komunalne infrastrukture velja za območja z večjim številom uporabnikov in za tista območja, kjer je to urejanje nujno zaradi varstvenih zahtev.
Opredelitev območij za prostorski razvoj dejavnost, vezanih na naravne vire
(1) SPRO opredeljuje območja dejavnosti, ki se nanašajo na naravne vire.
(2) Dejavnosti, ki so vezane na naravne vire; kmetijstvo, gozdarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin. Te dejavnosti se bodo razvijale v okvirih obstoječih površin.
(3) Kmetijstvo se bo spodbujalo na površinah hidromelioracij, na površinah, ki omogočajo intenzivnejšo pridelavo ter na površinah, ki so pomembne z vidika ohranjanja kulturne krajine: dolinsko dno, okolice kmetij.
(4) Ohranjala se bo površina gozdov. Prvenstveno so to višje ležeče in strmejše površine. Površine v zaraščanju v okolici kmetij se bo vračalo v kmetijsko rabo.
(5) Izkoriščanje kamnitih agregatov je omejeno na dva peskokopa.
Opredelitev območji pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja
(1) Na področju ohranjanja narave so na območju Občine Žiri opredeljena naslednja varstvena območja:
1.1 območja naravnih vrednot:
– 239V Poljanska Sora (vodotok),
– 1881 Podklanec-živosrebrni izvir,
– 4414 Vrbančkov kamnolom,
– 7625 Sovodenjščica-Hobovščica (levi pritok Poljanske Sore med Sovodnjem in Fužinami),
– 8042 Račeva (desni pritok Poljanske Sore z mokrotnimi površinami jugozahodno od Žirov),
– 8043 Zabrežnik (desni pritok Poljanske Sore do Sela, severno od Žirov),
– 8044 Žiri-mokrotni travniki (mokrotni travniki na Žirovskem polju v Žireh),
– 8045 Melcova grapa (desni pritok Račeve pod Žirovskim vrhom, vzhodno od Žirov),
– 8046 Zala pri Brebovnici (levi pritok Brebovščice, zahodno od Lučin);
1.2 območja naravnih vrednot – jam (po pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS 70-2006):
– 40373 Jama južno od Žirov,
– 41528 Brezno v Apnenih rupah,
– 42070 Brezno nad Ledinico,
– 42078 Mršotna jama,
– 42294 Brezno nad Dolinarjem,
– 42295 Mohoričevo brezno,
– 44011 Jama v Opalah,
– 46586 Jama v kamnolomu,
– 46908 Jama na Pucovem kuclju;
1.3 območja pričakovanih naravnih vrednot:
– 42 Žirovski vrh (najpomembnejša uranova mineralizacija v Južnih Alpah),
– 1 Območje karbonatnih kamnin (območje karbonatnih kamnin, kjer so možna odkritja novih podzemnih objektov);
1.4 ekološko pomembna območja (EPO):
– 38700 Jama na Pucovem kuclju (vodovarstvena jama na vzpetini Zavratec, južno od Podklanca), biospeleološko pomembna jama. EPO obsega tudi območje 0,5 km² okoli jame;
1.5 posebna varstvena območja (Natura 2000):
– SI3000211 Jama na Pucovem kuclju (vodovarstvena jama na vzpetini Zavratec, južno od Podklanca), biospeleološko pomembna jama. EPO obsega tudi območje 0,5 km² okoli jame;
1.6 predlagane naravne vrednote
– p-30053 Koprivnik – lipa pri domačiji Fortuna,
– p-30054 Zabrežnik – bodika pri domačiji Gričar,
– p-30055 Breznica pri Žireh – lipa,
– p-30056 Opale – bodika ob kapelici,
– p-30057 Breznica pri Žireh – kačasta smreka,
– p-30058 Ravne pri Žireh – lipa,
– p-30059 Žirovski Vrh – bodike.
(2) Na področju varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati, da je ohranjena kulturna dediščina in njena integracija v prostoru eden od nosilcev trajnostnega razvoja Občine Žiri na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, promet, kultura, okolje …).
2.1 Z ohranjanjem in varstvom enot nepremične kulturne dediščine, tako posameznih objektov, ambientov, pripadajočih odprtih prostorov na območju Občine Žiri, območja vaškega jedra Stare Žiri, se vzpostavlja večja privlačnost prostora, specifične razvojne možnosti, preplet kulture in kvalitetnega bivalnega okolja ter večje možnosti krajinske in naselbinske kvalitete in prepoznavnosti.
2.2 Na območju Občine Žiri nima nobena enota statusa pomembnejše kulturne dediščine oziroma pomembnejšega območja kulturne dediščine.
2.3 Na območju Občine Žiri je 10 razglašenih kulturnih spomenikov lokalnega pomena:
– EŠD 9819 Žirovska pristava – Žiri,
– EŠD 9855 Vodno zajetje z vaškim periščem – Žiri,
– EŠD 9856 Matevžkova domačija (domačija Novovaška cesta 157) – Žiri,
– EŠD 9858 Muzej – Žiri,
– EŠD 9859 Ruševine Štalarjeve hiše – Žiri,
– EŠD 2721 Cerkev sv. Martina – Žiri,
– EŠD 2723 Cerkev sv. Janeza Krstnika – Goropeke,
– EŠD 2744 Cerkev sv. Lenarta – Dobračeva,
– EŠD 2724 Cerkev sv. Kancijana – Breznica pri Žireh,
– EŠD 2722 Cerkev sv. Ane – Ledinica.
2.4 Na območju Občine Žiri je evidentiranih 47 enot kulturne dediščine.
2.5 Kot naselbinska dediščina je na območju Občine Žiri opredeljeno eno naselje, in sicer Žiri – Vaško jedro Stare Žiri (EŠD 9857).
2.6 Na območju Občine Žiri je prisotna enota dediščinske kulturne krajine – kulturna krajina Poljanska Sora. Kulturno krajino je potrebno varovati v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo, infrastrukturo.
2.7 Občina Žiri bo na področju varstva kulturne dediščine sledila sledečim ciljem:
– izoblikovanje prostorskih mehanizmov zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (nelegalne rušitve, nelegalni posegi v prostor, propadanje enot zaradi različnih razlogov);
– izoblikovanje prostorskih mehanizmov zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine;
– povezovanje razvojne dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine;
– ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi kulturnega in simbolnega pomena, ki so pomembna na nacionalni ravni;
– ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni ravni.
2.8 Za vse posege na območjih varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati določila in usmeritve varstva, ki jih poda področni Zavod za varstvo kulturne dediščine.
(3) Opredelitev varstva kakovosti okolja je preventivna dejavnost, za katero je Občina Žiri že začrtala določene prednostne naloge. Občina bo zagotavljala:
– varovanje vodnih virov z upoštevanjem režimov varstvenih območij in glede na kraški teren stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– ljudem prijazno bivalno okolje,
– varstvo narave,
– primerno razmestitev in izbor proizvodnih in drugi dejavnosti v prostoru s poudarkom na visoko razviti tehnološki proizvodnji z minimalnimi vplivi na okolje,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaženje,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– informiranje in ozaveščanje javnosti ter sodelovanje s sosednjimi občinami.
Opredelitve območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Prostorski razvoj v Občini Žiri, zlasti na ogroženih območjih, se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot so poplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi.
(2) Potencialna tveganja se zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem: z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(3) Na območju Občine Žiri se nahajajo večja območja potencialnih naravnih nesreč:
3.1 Na območjih z izrazito naravno dinamiko se varne življenjske razmere omogoča s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, to je severozahodni del občine, se načeloma prepušča naravni dinamiki.
Za zagotavljanje ustrezne varnosti se na ogroženih območjih določi območja, kjer so potrebni zaščitni ukrepi ter eventualno območja, kjer se bo obstoječe, z naravnimi procesi nezdružljive dejavnosti dolgoročno umikalo in se prostor prepušča naravi ali drugim manj konfliktnim dejavnostim.
3.2 V poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Poplavno ogrožena so območja ob Sori (Sovra, med naselji Selo in Fužine), spodnjem toku Žirovnice in spodnjem toku Račeve. Poplavne površine opredeljene v študiji št. C-32, Sora – koncept ureditve povodja, Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, april1993 so predvidene za izgradnjo zadrževalnika visoke vode. V grafičnem delu SPRO je območje opredeljeno kot omejitev. Glede dejavnosti in posegov v poplavnih območjih je potrebno upoštevati 86. člen Zakona o vodah.
Obsežna območja v občini so podvržena nevarnosti erozije kjer veljajo zahtevni ukrepi (območje Koprivnika in območje Žirovskega vrha). V dolinskem delu in jugozahodnem delu občine veljajo običajni ukrepi, kjer je gradnja načeloma možna ob upoštevanju primarnih protierozijskih ukrepov, za posege je potrebno vodnogospodarsko soglasje in morebitne dodatne preveritve. V občini so tudi manjša območja strogega protierozijskega varovanja. Na erozijskem območju je potrebno upoštevati prepovedi skladno z 87. členom Zakona o vodah.
3.3 Potresna ogroženost: Večji del Občine Žiri se nahaja v coni kjer velja 8° stopnja MSK s povratno dobo 500 let; stopnja 7° velja za južni del občine. Tveganje nastanka plazov zaradi potresov v Občini Žiri je zelo majhno. Le zahodni del Žirovskega vrha ima srednje do majhno tveganje. Tveganje nastanka podorov zaradi potresa na območju občine ni.
3.4 Glede požarne varnosti je potrebno upoštevati določila Operativnega načrta Občine Žiri in Načrta alarmiranja gasilskih enot. Občina Žiri ima izdelan tudi načrt civilne zaščite in reševanja.

Splošno
(1) Koncept poselitvenega razvoja Občine Žiri temelji na zagotavljanju umeščanja dejavnosti stanovanj in infrastrukture v okviru urbanistične zasnove mesta Žiri in omrežju ostalih naselij v občini ter komunalno opremljanje površin za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in storitve na primernih lokacijah ter površin za rekreacijo in preživljanje prostega časa.
(2) Razvoj poselitve je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami in tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja kvalitetnejše in privlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarja možnosti za gospodarski razvoj in družbeno pravičnost, zagotavlja racionalno širjenje naselja, poudarja notranji razvoj, pri katerem je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora ter ohranjanje kulturne, predvsem stavbne in naselbinske dediščine, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
Zasnova poselitve v okviru Urbanistične zasnove mesta Žiri – splošno
(1) V Občini Žiri je mesto Žiri opredeljeno kot glavno, vodilno urbano naselje, glavni občinski oskrbno storitveni in zaposlitveni center. Razvija se ga kot centralno naselje mestnega tipa.
(2) V naselju (območju UZ mesta Žiri) se razvija stanovanjska območja, družbene in centralne dejavnosti, poslovno proizvodne dejavnosti, območja prometne infrastrukture in območja zelenih površin.
Zasnova poselitve izven Urbanistične zasnove mesta Žiri
(1) V območje Občine Žiri je poleg vodilnega mesta Žiri vključenih še 17 naselij kjer veljajo splošna načela razvoja in oblikovanja naselij.
(2) V naseljih se vsa obstoječa stavbna zemljišča ohranja. Nova poselitev je usmerjena predvsem v optimalno izrabo obstoječih stavbnih zemljišč in v nove površine za stanovanjsko gradnjo, manjše obrtne dejavnosti, gostinske in turistične kapacitete, rekreacijo in šport.
(3) Z razvojem in urejanjem poselitve se zagotavlja varne, udobne in zdrave pogoje za življenje. Pri tem se, ohranja biotsko raznovrstnost, naravne vrednote, kulturno dediščino in druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter omogoča povezanost habitatov v naselju z naravo zunaj naselja. Pri načrtovanju razvoja naselja se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial.
(4) Mesto Žiri in ostala naselja v občini se načrtuje in ureja v skladu z naravnimi ali drugimi omejitvami tako, da prebivalci in njihovo premoženje ni ogroženo in ni nevarnosti za povzročitev gospodarske škode. Poselitev se načrtuje tako, da so posledice morebitnega požara, poplave, potresa, plazu, erozije ali vojnih razmer čim manjše. Za naselja v dolini se zaradi varstva pred eventualnimi poplavami vodotoka Poljanska Sora načrtuje postavitev 6 suhih zadrževalnikov na Poljanski Sori. Za varstvo pred erozijo se upošteva običajne, zahtevnejše in stroge protierozijske ukrepe tako določenih območjih. Z vidika sonaravnosti se v naseljih zagotavlja tudi čim več zelenih površin zaradi izravnave velikih temperaturnih ekstremov ter omogočanja postopnega odvajanja padavinskih voda.
Notranji razvoj naselij
(1) Pri razvoju poselitve v Občini Žiri ima notranji razvoj naselij, kljub določeni omejenosti zaradi pretežno že izkoriščenih stavbnih zemljišč v obstoječih poselitvenih območjih prednost pred širjenjem na nova območja, predvsem v smislu prenove, racionalnejše ureditve sedanjih površin naselij (zgoščevanje) ter drobnih zaokrožitev. Hkrati mora notranji razvoj zagotavljat kvalitetne bivanjske pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
(2) Posebna pozornost je dana prenovi kot obliki urbanističnega urejanja naselij, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih.
(3) V Občini Žiri se bo prenova prednostno izvajala:
– v posameznem delu naselja ali celotnem naselju, ki nima statusa kulturne dediščine, če omogoča bolj smotrno in ponovno rabo že obstoječih zmogljivosti, finančne prihranke, zmanjšanje porabe energije;
– v vseh območjih s kvalitetno stavbno dediščino, ki se jo kot posebno vrednost opredeli kot del osnovne celostne identitete v krajinskem, naselbinskem ali arhitekturnem merilu, oziroma je s predpisom zavarovana kot naselbinska ali stavbna dediščina;
– v območju naselbinske dediščine Žiri – Vaško jedro Stare Žiri, kjer je potrebno zagotoviti pogoje za kakovostno prenovo z izvedbo izvedbenih načrtov in ohraniti zgodovinski značaj naselja ali dela naselja ter vse materialne, kulturne in zgodovinske sestavine, ki ga določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo avtentičnost, v skladu z usmeritvami za varovanje naselbinske dediščine;
– v arheološkem območju Ledinica, kjer naj se nova poselitev območju izogne. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih arheoloških raziskav;
– ter v primeru posameznih objektov stavbne dediščine, njihovih ambientov in pripadajočih odprtih prostorov, ki so sestavni del celovite krajinske in naselbinske kvalitete in prepoznavnosti. Ti se smiselno varujejo po vseh zakonskih in pravnih podlagah.
(4) Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in skrbi za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.
(5) Pri urejanju in načrtovanju razvoja dela naselja s kvalitetno stavbno dediščino se uporabi varstvene in razvojne principe načrtovanja, zlasti se ohranja kvalitetno stavbno ali urbano strukturo in njune razpoznavne značilnosti, ter uvaja ponovno rabo.
(6) V smislu širitve obstoječih poselitvenih območij, ki so vezane na notranji razvoj naselij pa so opredeljene širitve površin za stanovanjsko gradnjo v poselitvenih območjih Rakulka, Nove vasi, ob cesti v Račevo, Sela, Dobračeve.
(7) Za območje Dobračeve se spremeni obstoječa proizvodna dejavnost v mešano namembnost – centralne, poslovne in stanovanjske dejavnosti.
Širitev naselij
(1) Zaradi omejenih možnosti notranjega razvoja naselij v občini Žiri je predvidenih nekaj večjih območji širitve naselij za stanovanjske, gospodarske, obrtne, storitvene, športno rekreacijske in turistične dejavnosti.
(2) Za območje stanovanj s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi je predvideno večje območje širitve v Račevi na območju Snopkove grape, območje na zaključku naselja Stare Žiri proti Osojnici ter širitev območja vzhodno od centra mesta Žiri – območje Stara vas.
(3) Naselje Račeva se predvideva za razvoj manjšega lokalnega središča z minimalno oskrbno in storitveno dejavnostjo.
(4) Za potrebe ureditve površin za obrtno proizvodnjo je izvedena širitev obstoječega poselitvenega območja na Goropekah. Območju se je z določitvijo namenske rabe – čisto stanovanjsko območje – omejila nadaljnja širitev proizvodnih površin.
(5) Za potrebe obrtnih površin je izvedena širitev obstoječega proizvodnega območja v Račevi ter na območju žage v zaključku naselja Račeva.
(6) Za turistično gostinsko dejavnost z rekreacijo in športom je izvedena širitev na območju domačije Brck nad Plastuhovo grapo in območje domačije Brdar v bližini Breznice pri Žireh.
(7) Za namen družbene infrastrukture je namenjena širitev v centru Žirov, med reko Soro, cerkvijo Sv. Martina in šolo.
(8) Za namen prometne infrastrukture (parkirišča) je predvidena širitev območja med vodotokom Račeva in območjem blokovne gradnje vzhodno od centra ter območje v centru Žirov, med reko Soro, cerkvijo Sv. Martina in šolo.
(9) Za namen okoljske infrastrukture (čistilna naprava) je predvideno novo območje na severnem delu naselja Selo.
(10) Manjša območja širitve so izvedena na območjih naselij Jarčja dolina, Žirovski vrh, Račeva, Opale, Breznica pri Žireh, Koprivnik.
Gradnja zunaj naselij
(1) V Občini Žiri je pod določenimi pogoji dopustna gradnja tudi zunaj naselij, predvsem v primeru razpršene poselitve kot avtohtonega poselitvenega vzorca in zaradi omejenih prostih površin znotraj poselitvenih območji. Ob tem je potrebno upoštevati velikost in razporeditev stavb v prostoru ter pravilnosti v oblikovanju.
(2) Avtohtoni poselitveni vzorec razpršene poselitve na območju Občine Žiri, ki prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine se ohranja in varuje z:
– obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov in
– novogradnjo, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno že ali načrtovano opremljenega območja.
(3) Negativno stihijsko poselitev se sanira. Zgošča in zaokroža se predvsem tisto razpršeno gradnjo, ki ima možnosti za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na javni promet.
(4) Gradnja zunaj naselij je na območju Občine Žiri namenjena tudi za športno-rekreacijske namene.
Območje počitniških hiš
(1) V Občini Žiri so tri lokacije počitniških objektov.
(2) Novo območje vikendov (širitev obstoječega) je opredeljeno na območju naselja Opale (parc. št. 75, 80 in 88 k.o. Opale). To območje se upošteva kot dolgoročni rezervat za to namembnost. Do takrat se na tem območju ohranja obstoječa namembnost.
(3) Na območju kvalitetne stavbne dediščine ali kulturne krajine, ki jim grozi odmiranje, je možno spremeniti namembnost območij in objektov v območja počitniških hiš, skladno s strokovnimi usmeritvami in na podlagi celovitega razvoja širšega območja, turizma in drugih prostočasnih dejavnostih ter ohranjanja stavbne dediščine.
Racionalna raba urbanih zemljišč
(1) V Urbanistični zasnovi mesta Žiri in ostali poselitvi se načrtuje racionalna raba zemljišč in objektov, to je prostorsko razporejanje zemljišč po namenski rabi in dejavnosti, ki jih izvajajo različni uporabniki prostora, ter določijo vzvodi za uresničevanje načrtovanega razvoja.
(2) Pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi in dejavnosti znotraj naselij se stremi k takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojno združljive in ne motijo druga druge, ki se medsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja.
Ureditev javnih površin v naseljih – zelene in prometne površine
(1) Občina Žiri bo pri načrtovanju in razvoju naselij prednostno upoštevala prometne površine, načrtovane možne trge, ploščadi, površine za evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, parke, zelene površine naselij, vodni in obvodni prostor, gozdove, različne biotope in naravne vrednote.
(2) Zagotavlja se zadostne zelene površine in oblikuje se zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor, varovana območja narave, območja kulturne dediščine ter kmetijske in gozdne površine. Za posamezne dele zelenega sistema se opredeli njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo.
(3) Predvideno je novo območje zelenega pasu, ki poteka od naselja Selo, mesta Žiri, do kmetije Gantar v Brekovicah. Novo območje ohranja zelene površine ter z mehkimi rekreacijskimi območji znotraj njega vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom.
(4) Pri novogradnjah ali prenovah se opredelijo merila, da se obstoječa posamezna drevesa ali skupine dreves upošteva v skladu z njihovim ekološkim ali oblikovnim pomenom v urbani strukturi ali zelenem sistemu naselja.
(5) Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa z gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami se preprečuje zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v enotna poselitvena območja. Vzpostavlja in varuje se grajene ali naravne robove naselij in s tem ohranja razpoznavnost meje posameznega naselja.
(6) Pri načrtovanju prometnih površin se podpira širjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskega mestnega omrežja ter omejuje spreminjanje pomembnih zelenih površin v površine za parkiranje.
Usmeritve za skladno oblikovano podobo naselij in arhitekturno prepoznavnosti občin)
(1) Oblikovanje naselij na območju Občine Žiri stremi k urejenemu in prostorsko uravnoteženemu, oblikovno skladnemu razvoju posameznega naselja tako, da se zagotavlja arhitekturno prepoznavnost na ravni celotnega naselja in na ravni posamezne funkcionalne enote ali dela naselja.
(2) Pri oblikovanju naselij se varuje podobo, merilo in krajinski okvir, sanira vidno degradirane prostore (sanitarne deponije, peskokopi, infrastrukturni koridorji …) in ustvarja novo arhitekturno prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora.
(3) Upošteva se značilnosti prostora in podedovane vrednote ter naravne vrednote, poudarja oblikovne vrednote in varuje kvalitetne dominantne poglede, z načrtno, prostorsko in ekonomsko upravičeno prenovo se ohranja jedra naselij oziroma njihove dele. Ohranja se značilne obrise naselij ter usmerja pozornost na možnost zgostitev in zapolnitev urbanega tkiva. Višinski gabariti, kjer je to smiselno, sledijo obstoječim in se prilagajali obstoječi strukturi.
(4) Razvoj novih poselitvenih območij v občini je potrebno prilagajali morfološkim značilnostim, ki poudarjajo prepoznavnost naselja v skladu s krajino: geometriji reliefnih oblik, vodotokom, smerem komunikacij in regulacij ter smerem in konfiguraciji zidave.
(5) Vodne in obvodne površine znotraj poselitve se približa poselitvi z izboljšavo obvodnih površin, urejenimi pešpotmi, ozelenitvami, ustvarjanjem mikroambientov, manjših parkov, igrišč in podobnim, kar omogoča prostočasne dejavnosti.
(6) Posebna pozornost se namenja oblikovanju območja obvoznice, vpadnic, uličnega, cestnega in obcestnega prostora, pomembnih vozlišč, zelenih površin in drugih odprtih površin.
Usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov
(1) Na vseh večjih območjih širitve poselitvenih površin in na obstoječih poselitvenih površinah kjer se načrtujejo večji posegi v prostor oziroma večje spremembe dejanske rabe je primerno izdelati podrobnejše prostorske načrte, ki bodo določili komunalno opremljanje zemljišč.
(2) Za omrežja na preostalih površinah je primerno izdelati idejne zasnove vzdrževanja in bodočih širitev komunalnih omrežij.
(3) Občina bo izdelala program opremljanja zemljišč za vso občino, kjer se bo določilo nosilce opremljanja, financiranje, pogoje, časovni potek in faznost komunalnega opremljanja. Ta program bo podlaga za določitev komunalnega prispevka iz katerega se bo financiralo komunalno opremljanje zemljišč.

Razvoj gospodarske javne infrastrukture
(1) Strategija prostorskega razvoja Občine Žiri predvideva infrastrukturne sisteme, ki bodo omogočili povezanost in oskrbo urbanega in podeželskih območij ter povezanost infrastrukturnih omrežji s širšimi infrastrukturnimi sistemi (regionalne povezave).
(2) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvijajo v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot. Razvoj gospodarske javne infrastrukture se bo usmerjal v skupne koridorje.
Razvoj prometne infrastrukture v občini
(1) Cestno omrežje:
1.1 Občina Žiri bo posvečala posebno skrb prometnemu urejanju, ob upoštevanju, da je območje občine odmaknjeno od avtocestnega križa – gorenjske in primorske avtoceste.
1.2 Cestno omrežje v Občini Žiri tvorijo:
1.2.1 državne regionalne ceste:
– regionalna cesta drugega reda RII 408 Logatec–Žiri Trebija, ki poteka skozi Selo in Žiri in povezuje občino z širšim območjem Škofje Loke, Kranja in Logatca;
– regionalna cesta tretjega reda RIII 610 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija in Marof–Žiri z odsekom Sp. Idrija–Žiri št. 1371;
– regionalna cesta prvega reda RI 210 z odsekom št. 1112 Trebija–Sovodenj, ki poteka vzdolž severne meje občine in le na posamičnih delih poteka v Občini Žiri.
1.2.2 lokalne ceste
1.2.3 javne poti
1.3 Glavne pomanjkljivosti obstoječega cestnega omrežja so:
– stanje cestne infrastrukture (slabo prevozne regionalne ceste predvsem za tovorni promet);
– širina ceste proti Vrhniki;
– problem širitve ceste proti Logatcu zaradi strmega skalnatega pobočja;
– problematičen odsek regionalne ceste skozi Žiri, ter odsek Žiri-Idrija, kjer odsek poteka po hribovitem svetu in pogosto prihaja do zemeljskih udorov in drugih poškodb cest;
– premalo parkirišč;
1.4 Predvidena je izgradnja nadomestne ceste za regionalno cesto RII – 408. Predvideva se tudi rekonstrukcija javnih in lokalnih cest. Prioriteta je prekategorizacija lokalne ceste Žiri–Račeva v regionalno in njena rekonstrukcija zaradi vse večje obremenitve.
(2) Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet:
Javni potniški promet obsega redne avtobusne povezave s Škofjo Loko in Idrijo, povezave z Ljubljano (preko Škofje Loke in Logatca), šolski avtobus v Idrijo, povezavo s Smrečjem in delavski avtobus, ki pelje na Vrsnik.
(3) V območju mesta Žiri in Sela se uredi vmesna avtobusna postajališča na razdaljah približno 400 m.
(4) V urbanem območju se spodbuja razvoj nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje.
(5) Letalske poti:
Preko območja Občine Žiri potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitev, ki izhajajo iz zakonskih določil.
(6) Kolesarsko omrežje
6.1 Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo ter zaradi omogočanja zdravega telesnega gibanja prebivalstva.
6.2 V Žireh je prednostnega pomena povezava pešca in kolesarja iz posameznih pretežno stanovanjskih območij s centrom, ter z delovnimi mesti v gospodarski coni. Pomembno je vzdrževanje okoliških krajevnih poti za kolesarjenje. Stara cesta Žiri–Goropeke je predvidena kot kolesarska pot.
6.3 Za potrebe razvoja turistične infrastrukture na območju Občine Žiri je potrebno predvideti možnost ureditve kolesarske poti kot regionalne kolesarske povezave (del državnega kolesarskega omrežja, ki bi potekala po Poljanski dolini iz Škofje Loke proti Žirem in dalje proti Idriji oziroma Cerknem.
(7) Omrežje pešpoti
7.1 Omrežje pešpoti se po potrebi razvija v navezavi na turistična območja in v povezavi s kolesarskim omrežjem. S tem se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj.
7.2 V podeželskih naseljih je problem neurejenosti pločnikov ter površin namenjenih pešcem. Izrazit problem je nekontinuiteta pločnika vzdolž glavne ceste. Primanjkuje mestnih površin namenjenih izključno pešcem – trgi, ploščadi. Problematična je povezava s šolskimi objekti.
Razvoj energetske in telekomunikacijske infrastrukture v občini
(1) Energetska infrastruktura:
1.1 Na območju Občine Žiri poteka tako državna kot lokalna energetska infrastruktura, ki skupaj tvorita energetski sistem.
1.2 Energetski sistemi v Občini Žiri se razvijajo tako, da je zagotovljena varna in zanesljiva preskrba in hkrati tako, da so med seboj usklajeni in dopolnjujoči ter fleksibilni.
1.3 V največji možni meri se upošteva varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila. Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselja in značilne vedute. Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji.
1.4 Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se predpiše raba obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večja nevtralizacija in zmanjševanje emisij prahu, toplogrednih plinov, SO2 in NOx.
1.5 Občina Žiri ima izdelan projekt Energetske zasnove Občine Žiri kot strokovne podlage za srednjeročno in dolgoročno strategijo razvoja in energetske oskrbe v občini s posebnim poudarkom na učinkovitejši rabi energije in izkoriščanju alternativnih obnovljivih virov.
1.6 Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP Žiri. Visokonapetostno omrežje obsega daljnovod RTP 110kV Žiri-RTP Idrija.
1.7 Elektroenergetske koridorje se združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. V stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
1.8 Območje Občine Žiri je zunaj plinovodnega koridorja, zato plinifikacija z zemeljskim plinom ni izvedena. V občini se tudi v bodoče ne načrtuje novih prenosnih plinovodov.
(2) Telekomunikacijska infrastruktura
2.1 Občina bo sledila razvoju telekomunikacijske infrastrukture v državi s prvenstvenim ciljem menjave zračnih telekomunikacijskih vodov z zemeljskimi kabli.
2.2 Predvideva se izgradnja TK omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh novogradenj, lokacijskih načrtov, poslovnih prostorov in zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
Razvoj oskrbe z vodo, odvajanje odpadne in padavinske vode ter ravnanje z odpadki
(1) Oskrba z vodo:
1.1 Občina ima cilj ohranjanje in obnovo zdravih vodnih sistemov, še posebno ohranjanje čistoče vodovja, sonaravno gradnjo hidroelektrarn in tako izkoriščanje vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese ohranjanja avtohtone flore in favne in ohranjanja okolja.
1.2 Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme na celotnih poselitvenih območjih.
1.3 Nadaljuje se z raziskavami za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode in njeno varovanje. Prioritetno naj se zavarujejo varstvena območja zajetij vaških vodovodov Selo 1, Selo 2, Selo 3, Rakulk, Dobračeva, Bedrih, Žirovski vrh 1., 2. in 3., Nackova grapa, Tabor, Goropeke, Ledinica, Brekovice in Breznica.
(2) Odvajanje odpadnih voda:
2.1 Zgradi se manjkajoče kanalizacijsko omrežje s priključitvijo območij Rakulka, Dobračeve, dela Nove vasi in Račeve na čistilno napravo. Za območje Sela in Ledinice, Goropek, Breznice, Brekovic, Žirovskega vrha, Ravne, Opale in drugih se predvideva izgradnja malih čistilnih naprav.
2.2 Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja ločeno odvajanje odpadne in padavinske vode, ki se zaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugod pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode – za razpršene gradnje in manjše zaselke so najbolj primerne male čistilne naprave.
2.3 V naselju Žiri je osnovno kanalizacijsko omrežje s centralno biološko čistilno napravo, na katero so poleg večine gospodinjstev in meteornih vod priključena vsa industrijska podjetja. Sedanjo čistilno napravo Žiri je potrebno vzdrževati, po potrebi razširiti in sanirati tako, da bo stopnja očiščenja večja.
2.4 Potrebna je sanacija obstoječih greznice in gnojničnih jam, tako da bodo ustrezale predpisom.
2.5 Dotrajane in preobremenjene kanalizacijske sisteme se sanira in posodobi. Sanacijo se prednostno izvede na občutljivih in vodovarstvenih območjih.
2.6 Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno.
(3) Ravnanje z odpadki
3.1 Občina Žiri ima cilj zagotavljanje zajemanja, predelave in odstranjevanje odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov.
3.2 Komunalni odpadki iz območja Občine Žiri se odvažajo v Logatec.
3.3 V občini je organiziran sistem ločenega zbiranja odpadkov po zabojnikih.
3.4 Občina bo morala v bodoče urediti še:
– legalizacijo sortirnice in prekladalne postaje v opuščenem kamnolomu Osojnica,
– kompostarno,
– premajhne zmogljivosti biološke čistilne naprave (zlasti ob visokih vodah).
3.5 Do leta 2008 je potrebno v okviru projekta CERO zgraditi regijsko središče za ravnanje z odpadki in niz reciklažnih dvorišč v občinah.
3.6 Občina mora skrbeti za preprečevanje onesnaževanja, zlasti iz industrije in gospodinjstev (spodbujati in nuditi pogoje za zmanjšanje števila individualnih kurišč).
Usmeritve za pokopališko dejavnost
V Občini Žiri je predvidena širitev obstoječega pokopališča v Dobračevi. Površine ob pokopališču se uredijo kot mestne zelene površine.

Razvoj krajine
(1) Občina Žiri bo posvečala pozornost razvoju krajine, kar predstavlja preurejanje, obnavljanje ali ohranjanje prostorskih razmerij v krajini zaradi umeščanja novih ali posodabljanja obstoječih dejavnosti z upoštevanjem zatečenih naravnih in kulturnih značilnosti v krajini.
(3) Na območjih, kjer so izraženi interesi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter za varovanje naravnih virov in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja, se teži k skupnim varovanjem.
Prepoznavnost občine v širšem prostoru z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine
(1) V usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin se vključuje vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine.
(2) Pri načrtovanju namenske rabe prostora in prostorskih ureditev se upošteva splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij in usmeritve za ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti, pri tem pa se v posameznih delih upošteva tudi njihove specifične značilnosti.
(3) Ohranja se značilne prvine, ki se ločijo glede na lego naselja v krajini. V skladu s tipologijo naselij se upošteva organizacijo prostora in usmerja razvojne poselitvene težnje.
Naravne kakovosti krajine
(1) Občina Žiri bo upoštevala naravne kakovosti saj le-te ugodno vplivajo na stanje okolja v občini, na bivalne kakovosti, hkrati pa so osnova za ekološko naravnane dejavnosti na podeželju.
(2) Naravne kakovosti na območju Občine Žiri so:
– ekološko pomembna območja,
– posebna varstvena območja,
– naravne vrednote.
(3) Prostorski razvoj in umeščanje posameznih dejavnosti mora zagotavljati ohranjanje naravnih procesov in vitalnost večjih in manjših območjih z naravnimi kakovostmi. Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
(4) Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), ki se nahajajo na območju Občine Žiri, se biotsko raznovrstnost, zlasti pa habitate rastlinskih in živalskih vrst, ki so posebnega pomena za Evropsko skupnost, ohranja z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev ali vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.
(5) V območjih z naravnimi kakovostmi je primerna taka kmetijska dejavnost, ki omogoča sožitje med človekovimi dejavnostmi in naravo in dopušča prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih.
(6) Za vsa območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij je pri posegih potrebno upoštevati varstvene usmeritve za določeno območje.
Raba naravnih virov
(1) Kmetijstvo:
1.1 Temeljna usmeritev je varstvo najboljših kmetijskih zemljišč in varstvo najboljših pašniških površin pred zaraščanjem.
1.2 Med najboljša kmetijska zemljišča se ne vključuje mokrišč ob predpostavki izboljšanja njihovih lastnosti z osuševalnimi sistemi.
1.3 Občina podpira kmetijstvo s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu.
1.4 V hribovitih območjih je problem zapuščenih kmetijskih zemljišč oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi.
1.5 Površine, ki so namenjene zimskim športom, dopuščajo dvojno rabo.
1.6 Kmetijska raba prostora v bližini poselitvenih območij mora biti izvajana tako, da so vplivi na takšni, da ne povzročajo konflikta z drugimi rabami.
(2) Gozdarstvo:
2.1 Večina gozdnih zemljišč v Občini Žiri ima lesnoproizvodno funkcijo, kjer se spodbuja sonaravni način lesne proizvodnje povsod tam kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov.
2.2 Občina Žiri bo varovala gozdove z varovalno, lesnoproizvodno in rekreacijsko funkcijo, gozdove slabše kakovosti pa bo mogoče namenjati tudi potrebam prihodnje poselitve.
2.3 V območjih zaraščanja je potrebno pripraviti programe za pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo. Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe.
2.4 Na območju Občine Žiri je na področju gozdarstva pomembno naslednje:
– Z gozdovi je potrebno gospodariti vzdržno in tako zagotavljati njihovo trajno produktivnost (načelo vzdržnega razvoja);
– Zagotavljati je potrebno vsestransko (biološko in mehansko) stabilnost in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm;
– Ohranjanje, krepitev in uskladitev ekoloških (poudarek na hidrološki in biotopski funkciji), socialnih (poudarek na funkciji ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter na funkciji varovanja kulturne dediščine) in proizvodnih funkcij (poudarek na lesnoproizvodni funkciji) gozdov;
– Približevanje naravni sestavi drevesnih vrst. Smreko se naj postopoma nadomesti z listavci,
– Območja gozdov, ki opravljajo ekološke in socialne funkcije 1. stopnje poudarjenosti in področja sklenjenih gozdov naj bodo ohranjena;
– Stavbna zemljišča se naj načrtuje na območjih obstoječih naselij z zaokroževanjem poselitvenih območij. Naselja se naj oblikuje na tak način, da ne bo potrebno poseganje v območje gozdov oziroma v sam gozdni rob. Pri gradnji se naj upošteva odmik od gozdnega roba, ki je enak povprečni višini drevja v sestoju (20–30 m). Potrebno je ohraniti obstoječe dostope do gozdnih površin oziroma jih nadomestiti z novimi;
– Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute;
– Pri načrtovanju prometnic v erodibilnih območjih je potrebno upoštevati vse ukrepe za preprečevanje erozije. Posebno pozornost je potrebno posvečati sanaciji odkopnih brežin;
– Pri načrtovanju kolesarskih poti se naj uporabi gozdne ceste in utrjene prometnice, ki so v javni lasti;
– Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi;
– Pogozdovanje travnih površin, jas in lazov v gozdu je prepovedano, razen če je sadnja predpisana;
– V gozdu naj se ohranjajo votla drevesa, dupla in sušice zaradi zagotavljanja življenjskega prostora različnim živalskim vrstam (npr. duplarjem);
2.5 Pri gospodarjenju s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja izven naselji je potrebno upoštevat sledeče:
– Gozdni rob naj bo oblikovan estetsko ter horizontalno in vertikalno razgibano;
– Pri obvodnem drevju in grmovni vegetaciji naj se skrbi za stopničasto zgradbo s pestro drevesno in grmovno sestavo, ki naj se obnavlja postopno;
– Posamezna stara drevesa in osamelce sredi kmetijskih površin naj se ohranja do sanitarne sečnje. Ta drevesa je potrebno pravočasno nadomestiti s sajenjem iste drevesne vrste;
– Pri drevesih ob znamenjih, križpotjih ipd., ki so ponavadi del naravne dediščine ali varujejo objekte kulturne dediščine, so v dogovoru s pristojnimi službami možni tudi nekateri drevesno-kirurški posegi;
– Ob cestah naj bo pas drevja čimbolj strnjen, s čimer bo nudil protihrupno zaščito. Pri prestarih, nestabilnih in drugače nevarnih drevesih je potrebno poskrbeti za obnovo oziroma pomladitev;
– V primeru napada gospodarsko pomembnih škodljivcev, npr. smrekovega lubadarja, se je pri zatiranju potrebno držati enakih predpisov kot veljajo za drevje v gozdu.
(3) Vode:
3.1 Osnovno hidrološko mrežo v občini predstavlja zgornji tok Poljanske Sore s pritoki, med katerimi sta največja Žirovnica in Račeva.
3.2 V občini Žiri se vode izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
3.3 Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju.
3.4 Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
3.5 Za rekreacijska območja se skladno s prostorskimi možnostmi namenja obvodna območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
3.6 Na območju Občine Žiri je predviden zeleni pas vzdolž reke Sore od naselja Selo, mesta Žiri do kmetije Gantar v Brekovicah, ki vključuje obvodno območje z mehko rekreacijsko dejavnostjo (sprehajalne poti, kopališče, ribnik …).
(4) Mineralne surovine:
4.1 Črpanje kamnitih agregatov bo Občina Žiri omejila na urejene kamnolome in peskokope.
4.2 Pri opredelitvi lokacij in črpanja je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov.
4.3 Na območju Občine Žiri sta dva kamnoloma z gradbenim kamnom Plesk in Sovra.
4.4 Potrebno je izvršiti sanacije opuščenih peskokopov.
4.5 Na mestih pritokov Sore: Račeva, Osojnica, Žirovnica, Rakulk se bodo skladno s pogoji naravovarstvenikov čistila prodišča.
(5) Raba prostora za prostočasne dejavnosti:
5.1 Potrebno je razvijati turizem in rekreacijo v naravnem prostoru s potencialom, ki ga nudi naravno okolje in ustvarjena krajina.
5.2 Pri razvoju turizma bo Občina Žiri podpirala programe, ki vključujejo lokalne resurse s ciljem usklajevanja turističnih in sprostitvenih dejavnosti z ekološkimi in socialnimi zahtevami in z omejevanjem takšnih, ki škodijo okolju.
5.3 Občina turistično dejavnost usmerja in razvija v turističnih kmetijah in ob atraktivnih točkah, ter površinah naravne in kulturne dediščine.
5.4 Nove površine namenjene za šport in rekreacijo se v Občini Žiri predvidevajo na naslednjih območjih:
– športno rekreacijski centri so predvideni v zelenem pasu ob mestu Žiri.
– rekreaciji v zelenju in zimski rekreaciji je namenjeno območje Goropeškega griča,
– rekreaciji v zelenju (kolesarjenje, rolkanje, sprehajalne poti – trim) in zimskim športom (skakalnica s spremljajočim programom) so namenjene površine v dolini potoka Račeva,
– konjska maneža in strelišče se organizirata v dolini Sore na območju »Pustotnika«,
– tenis in kopanje v naravi sta predvidena ob Sori na Selu,
– športno rekreacijska dejavnost je predvidena na lokaciji jugovzhodno od Snopkove grape,
– smučišče z vlečnico je predvideno na Ledinici,
– športno rekreativne površine za potrebe kmečkega turizma so predviden ob domačiji Brck nad Plastuhovo grapo in ob domačiji Brdar na Breznici pri Žireh,
– nove mestne zelene površine vzdolž Sore se namenijo rekreaciji v zelenju: sprehajalne poti, kolesarjenje, čolnarjenje …
Obrambne dejavnosti
Območja, ki imajo zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, se praviloma ohranja v primarni, to je gozdni in kmetijski rabi.
Prostorske omejitve za razvoj na območjih potencialnih naravnih ali drugih nesreč in območjih vododeficitarnosti
(1) Prostorski razvoj v Občini Žiri, zlasti na ogroženih območjih, se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot so poplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi.
(2) Potencialna tveganja se zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem: z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(3) Na območju Občine Žiri se nahajajo večja območja potencialnih naravnih nesreč:
3.1 Na območjih z izrazito naravno dinamiko se varne življenjske razmere omogočajo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, to je severozahodni del občine, se načeloma prepušča naravni dinamiki.
3.2 Za zagotavljanje ustrezne varnosti se na ogroženih območjih določijo območja, kjer so potrebni zaščitni ukrepi ter eventualno območja, kjer se obstoječe, z naravnimi procesi nezdružljive dejavnosti dolgoročno umika in se prostor prepušča naravi ali drugim manj konfliktnim dejavnostim.
3.3 V poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
3.4 Poplavno ogrožena so območja ob Sori (Sovra, med naselji Selo in Fužine), spodnjem toku Žirovnice in spodnjem toku Račeve. Poplavne površine opredeljene v študiji št. C-32, Sora – koncept ureditve povodja, Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, april 1993 so predvidene za izgradnjo zadrževalnika visoke vode.
3.5 Glede dejavnosti in posegov v poplavnih območjih je potrebno upoštevati 86. člen Zakona o vodah (ZV-1).
3.6 Obsežna območja v občini so podvržena nevarnosti erozije kjer veljajo zahtevni ukrepi (območje Koprivnika in območje Žirovskega vrha). V dolinskem delu in jugozahodnem delu občine veljajo običajni ukrepi, kjer je gradnja načeloma možna ob upoštevanju primarnih protierozijskih ukrepov. V občini so tudi manjša območja strogega protierozijskega varovanja. Na erozijskem območju je potrebno upoštevati prepovedi skladno z 87. členom ZV-1.
3.7 Večji del Občine Žiri se nahaja v coni kjer velja 8°stopnja MSK s povratno dobo 500 let; stopnja 7° velja za južni del občine.
3.8 Tveganje nastanka plazov zaradi potresov v Občini Žiri je zelo majhno. Le zahodni del Žirovskega vrha ima srednje do majhno tveganje.
3.9 Tveganje nastanka podorov zaradi potresa na območju občine ni.
3.10 Glede požarne varnosti ima Občina Žiri izdelana operativna dokumenta: Operativni načrt Občine Žiri in Načrt alarmiranja gasilskih enot.
3.11 Občina Žiri ima izdelan načrt civilne zaščite in reševanja.

(1) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju (6. člen ZUreP-1 v povezavi z 2. členom ZKZ). Če se zaradi izgradnje infrastrukturnih objektov (ceste, vodne akumulacije in podobno) ali izgradnje stanovanjske in drugačne kompleksne graditve povzroči razdrobljenost kmetijskih zemljišč, težji dostop do njih ali težja obdelava, mora investitor takih objektov plačati stroške za potrebe agrarne operacije (43. člen ZKZ).
(2) Pri presoji utemeljenosti širitev stavbnih zemljišč in drugih območij na najboljša kmetijska zemljišča, se v okviru priprave izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta preverjanja ali:
– predvideni koncepti širitev posameznih območij posegajo na območja najboljših kmetijskih zemljišč,
– so predvideni koncepti širitev strokovno in podatkovno ustrezno obrazloženi. Obrazložitve vsebujejo: osnovne podatke o širitvah – površina in grafični prikaz na podlagi veljavnega občinskega prostorskega akta v preglednem merilu v pisni in digitalni obliki; prikaz načrtovanih sprememb z vidika kvalitete (kategorizacija zemljišč) in obdelanosti (dejanska raba); prikaz variantne rešitve, ki najmanj prizadene najboljša kmetijska zemljišča,
– je v gradivu dovolj jasno in nedvoumno obrazložen namen širitvenih konceptov,
– so med predlogi tudi posegi, ki jih predpisi ne dopuščajo, kot so npr. razpršene gradnje, ki posegajo navzven v odprt in nenačet kmetijski prostor, posegi, ki otežujejo ali onemogočajo kmetijsko dejavnost, posegi na območja kmetijskih zemljišč, ki so bila meliorirana in/ali komasirana z javnimi sredstvi in prispevki kmetov.
(3) Strokovne podlage izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta morajo pri poseganju na najboljša kmetijska zemljišča na nivoju občine vsebovati:
– splošne analize načrtovanih sprememb z vidika kvalitete (kategorizacija zemljišč) in obdelanosti kmetijskih zemljišč (dejanska raba) in analiza načrtovanih sprememb z vidika izvedenih melioracij – komasacij oziroma katerih koli drugih izboljšav kmetijskih zemljišč,
– analize prizadetosti kmetijskih gospodarstev in kmetijske proizvodnje v občini,
– analize sanacije kmetijskih zemljišč v smislu nadomeščanja izgubljenega resursa in ohranjanja proizvodnih kapacitet s predloženim pregledom površin, ki se nadomestno usposabljajo za potrebe
– kmetovanja.

Opredelitev potrebnih ukrepov za izvajanje
(1) Priprava Strategije prostorskega razvoja Občine Žiri je bil dalj časa trajajoči proces, ki se izvaja s koordinacijo programov, ki so pomembni za izvajanje prostorske strategije, opredelitvijo nalog in aktivnosti nosilcev urejanja prostora ter drugih subjektov, pristojnih za uresničevanje prostorske strategije, koordinacijami aktivnosti za zagotavljanje skladnosti razvojnih dokumentov in prostorskih aktov s prostorsko strategijo (priprava vrste obveznih in drugih strokovnih podlag) ter spremljanjem izvajanja priprave prostorske strategije. Prostorska strategija se bo uresničevala zlasti s koordinacijo razvojnega in prostorskega načrtovanja, državnimi in evropskimi finančnimi spodbudami ter spodbujanjem prostorskega razvoja s pomočjo izmenjave informacij, usmerjanja raziskovanja, koordinacijo delovanja organov javne uprave ter institucij urejanja prostora. Po uveljavitvi SPRO bodo te naloge programsko dodelane ter opremljene kot usmeritve vsem tangiranim subjektom (nosilci urejanja prostora, službe in organizacije odgovorne za izvajanje SPRO ...). Operacionalizirane bodo v prostorskem redu Občine Žiri in v delih kompleksnih posegov v izvedbenih prostorskih aktih.
(2) Občina Žiri bo po sprejetju SPRO določila ukrepe Občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, zlasti kot:
– opredelitve v zvezi z uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja Občine Žiri določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru,
– programe in projekte za urejanje krajine (Natura 2000) in za razvoj in urejanje urbanistične zasnove ter drugih prostorskih ureditev (obvoznica, pokopališče ipd.);
– posamezne prostorske ukrepe;
– ukrepe v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo;
– ukrepe za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.
(3) Glede na to, da SPRO določa urbanistično zasnovo, bo občina zanjo zgoraj navedene ukrepe opredelila še posebej.
(4) V času do sprejetja prostorskega reda Občine Žiri je Občina Žiri v lokacijskih informacijah izdanih za potrebe gradnje enostavnih objektov po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (Uradni list RS, št. 114/03) dolžna navesti obveznost pridobitve soglasja Občine Žiri. Če občina presodi, da soglasje ni potrebno, se gradnja lahko izvaja. Če občina presodi, da je soglasje potrebno, je brez njenega soglasja, v skladu z določili drugega odstavka 33. člena prej navedenega Pravilnika, gradnja prepovedana.

Splošno
Urbanistična zasnova mesta Žiri določa prostorski razvoj mesta v tekoči prihodnosti. Urbanistična zasnova predstavlja osnovo za tekoče planiranje pa tudi izhodišče za bodoče urbanistične zasnove.
Ureditveno območje urbanistične zasnove
(1) Ureditveno območje Urbanistične zasnove zajema območja poselitve, odprte in zelene površine ter kmetijske in gozdne površine.
(2) V Občini Žiri se nahaja eno urbano naselje (mesto Žiri) z območjem funkcionalno povezanih naselij (Selo, Dobračeva, Rakulk, Nova vas, Stare Žiri), ki se glede na svojo funkcijo v prostoru podrobneje ureja z urbanistično zasnovo. V ureditveno območje so poleg območij strnjene pozidave in območij, predvidenih za njihovo širitev, vključena tudi območja kmetijskih zemljišč, gozdov oziroma voda, ki se jim raba ohranja, vendar je na določenih območjih podrejena potrebam športa in rekreacije na prostem ter zelenim površinam.
(3) Ureditveno območje Urbanistične zasnove obsega sedem zaokroženih funkcionalnih enot, in sicer:
– Funkcionalna enota mesta Žiri (Ž), ki leži na sredi Žirovske kotlinice,
– Funkcionalna enota naselja Stare Žiri (SŽ), ki predstavlja stari del mesta Žiri,
– Funkcionalna enota naselja Dobračeva (D),
– Funkcionalna enota naselja Selo (SE),
– Funkcionalna enota naselja Rakulk (R),
– Funkcionalna enota naselja Nova vas (NV),
– Funkcionalna enota zelenih površin (Z).

(1) Zasnova razporeditve dejavnosti v prostoru je določena s Strategijo prostorskega razvoja Občine Žiri, kjer je določena namenska raba prostora. Na karti zasnove razporeditve dejavnosti v prostoru je predstavljeno celotno območje urbanistične zasnove in prikazuje namembnost osnovnih mestnih delov in dejavnosti, ki naj se v njih odvijajo.
(2) Urbanistična zasnova ne uvaja novih razporeditev dejavnosti, temveč samo natančneje usmerja obstoječe dejavnosti tako, da se zmanjšujejo potenciali za konflikte v prostoru ter, da se racionalizira prostorska organiziranost. Določajo se območja čiste stanovanjske gradnje, kjer se izključuje moteča proizvodna dejavnosti. Proizvodne dejavnosti se sistematično usmerja v gospodarsko cono mesta. Natančneje se določa območja kjer je dopustna mešana namenska raba za stanovanjske, družbene in poslovne dejavnosti, ki sodijo v mestno središče. Takšna raba se usmerja na površine vzdolž glavne mestne ceste. Uvaja se obsežno zeleno območje vzdolž reke Sore, ki bo omogočalo uresničitev športno-rekreativnih in naravovarstvenih programov na urejenih zelenih površinah na robu mesta. Mesto je resda obdano z bogastvom bližnjih naravnih zelenih ambientov vendar pa mu primanjkuje urejenih (pri) mestnih zelenih površin.
(3) V Urbanistični zasnovi mesta Žiri in ostali poselitvi se načrtuje racionalna raba zemljišč in objektov, to je prostorsko razporejanje zemljišč po namenski rabi in dejavnosti, ki jih izvajajo različni uporabniki prostora, ter določijo vzvodi za uresničevanje načrtovanega razvoja.
(4) Pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi in dejavnosti znotraj naselij se strmi k takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojno združljive in ne motijo druga druge, ki se medsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja.
(5) Zaradi obstoječih konfliktov v prostoru glede mešanja stanovanjske in proizvodne rabe se predvidi ločevanje tistih naselij oziroma stanovanjskih območij, kjer je dopustna kombinacija z določenimi proizvodnimi in poslovnimi programi ter tista stanovanjska območja, kjer je dopustna izključno stanovanjska funkcija z minimalnim obsegom spremljajočih dejavnosti. V območjih kjer je dopustna kombinirana raba se določi omejitve glede vrste in obsega drugih dejavnosti. Za obstoječe poslovne in proizvodne dejavnosti v naseljih se poda omejitve glede bodočih sprememb, oziroma zahteve za njihovo selitev.
(6) V območju Urbanistične zasnove so opredeljene naslednje dejavnosti:
– stanovanja s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
– proizvodne dejavnosti,
– družbena infrastruktura,
– mešana območja,
– šport, rekreacija in zelene površine.
Razporeditev dejavnosti v funkcionalnih enotah UZ
(1) Funkcionalna enota mesta Žiri (Ž) predstavlja območje poselitve, ki združuje stanovanjsko pozidavo, s prepletom centralnih in družbenih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti ter športnih dejavnosti.
(2) Funkcionalna enota Stare Žiri (SŽ), predstavlja prvotno naselje s poudarjeno bivalno funkcijo v prepletu s kmetijskimi gospodarstvi, ter manjšim osrednjim jedrom trgovskih in centralnih dejavnosti, ter območjem zbirnega centra komunalnih odpadkov.
(3) Funkcionalna enota Dobračeva (D) predstavlja območje poselitve, ki se zrašča z mestom Žiri. Združuje pretežno stanovanjsko pozidavo s prepletom mešanih dejavnosti in centralno pokopališče z zelenim pasom.
(4) Funkcionalna enota Selo (SE) predstavlja v glavnem stanovanjsko pozidavo. V enoti se nahaja rezervat za čistilno napravo Selo.
(5) Funkcionalna enota Rakulk (R) predstavlja pretežno stanovanjsko pozidavo v prepletu s kmetijskimi gospodarstvi.
(6) Funkcionalna enota Nova vas (NV) predstavlja pretežno stanovanjsko pozidavo v prepletu s kmetijskimi gospodarstvi.
(7) Funkcionalna enota Zelene površine (Z) predstavlja povezovalno os vseh poselitvenih segmentov in združuje območja kmetijskih zemljišč, zeleni pas s prostočasnimi in športno rekreativnimi dejavnostmi, ter območje prometnega koridorja.

(1) Notranji razvoj naselja temelji na prenovi in intenzivnejši izrabi obstoječih urbanih površin.
(2) Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Teži k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
(3) Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in skrbi za uravnoteženo razmerje med grajenimi in odprtimi površinami v naselju.
(4) Pri urejanju in načrtovanju razvoja dela naselja s kvalitetno stavbno dediščino se uporabi varstvene in razvojne principe načrtovanja, zlasti se ohranja kvalitetno stavbno ali urbano strukturo in njune razpoznavne značilnosti, ter uvaja ponovno rabo.
(5) Prenova ima prednost pred novogradnjo predvsem v:
5.1 območju naselbinske dediščine Žiri–Vaško jedro Stare Žiri, kjer je potrebno zagotoviti pogoje za kakovostno prenovo z izvedbo izvedbenih načrtov in ohraniti zgodovinski značaj naselja ali dela naselja ter vse materialne, kulturne in zgodovinske sestavine, ki ga določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo avtentičnost, v skladu z usmeritvami za varovanje naselbinske dediščine;
5.2 v arheološkem območju Ledinica (območje leži delno v UZ), kjer naj se nova poselitev območju izogne. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih arheoloških raziskav; ter v primeru posameznih objektov stavbne dediščine, njihovih ambientov in pripadajočih odprtih prostorov, ki so sestavni del celovite krajinske in naselbinske kvalitete in prepoznavnosti. Ti se smiselno varujejo po vseh zakonskih in pravnih podlagah.
(6) Prenova obstoječih poselitvenih območij mora intenzivirati izkoriščenost komunalne infrastrukture in obstoječega stavbnega fonda.
(7) Prenova območij stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi je usmerjena v intenzivnejšo izrabo obstoječih objektov in povečanje gostote pozidave. Prednostno je potrebno težiti k urejanju javnih površin – pločniki, javna parkirišča, ekološki otoki, otroška igrala, javne ploščadi. Ohranjati je potrebno vzorec pozidano-zeleno. Širitve novih poselitvenih površin morajo biti izvedene načrtno, s predhodno izvedeno javno infrastrukturo in določenimi prostorskimi pogoji z namenom zmanjšanja konfliktov z naslova vpliva objektov na okolico.
(8) Prenova proizvodnih površin mora obsegati zunanjo podobo objektov, ureditev parkirnih površin v ustreznem razmerju do zelenih površin. Zadostiti je potrebno okoljevarstvenim zahtevam. Urediti je potrebno nadomestne dovozne poti za tovorni promet in s tem razbremeniti glavno mestno ulico. Širitev novih proizvodnih površin mora temeljiti na prostorskem načrtu, ki bo določil komunalno opremljanje in omogočil sanacijo prostorskih problemov obstoječih proizvodnih območij.
(9) Območja objektov družbene infrastrukture se morajo preurediti tako, da bodo ustrezneje povezana z ostalo mestno infrastrukturo, hkrati pa ohranjala specifične pogoje za posamezno dejavnost. Območje šole se mora dopolniti s športnim programom in prometno infrastrukturo tako, da bo ta program dostopen tudi zunanjim uporabnikom. Ostali javni objekti družbene infrastrukture so prvenstveno potrebni prenove zunanjih površin. Za te ureditve bo potrebno izvesti celovitejše preureditve nepozidanih površin.
(10) Območja z mešanimi dejavnostmi, so območja v katere se prednostno usmerja centralne dejavnosti. Obstoječa morfologija pozidave se podredi tehnologijam predvidenih dejavnosti. Arhitektura objektov mora odražati dejavnosti v njih. Ureditve zunanjih površin so prednostno pogojene z zagotavljanjem parkirnih površin in peščevih površin.
(11) Šport, rekreacija in zelene površine. Prenova obstoječih površin za namen športa ni smiselna. Te dejavnosti se usmerjajo na nove površine. Nove površine morajo zagotavljati zadosten prostor za ureditev celovite ponudbe. Te prostorske ureditve terjajo čimprejšnjo realizacijo, ker obstoječe stanje ne ustreza niti sedanjim potrebam niti razvojnim. Rekreacija v zelenem okolju se usmerja v nove zelene površine vzdolž reke Sore. Posegi v ta prostor morajo omogočati ureditev športne infrastrukture ob istočasnem varovanju naravnega prostora.

Stanovanja s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi
(1) V okviru Urbanistične zasnove se obstoječa stanovanjska območja smiselno zaokrožuje. Povečanje območij za individualno stanovanjsko gradnjo v okviru Urbanistične zasnove je načrtovana v smislu prostorskega zaokroževanja ter širitve obstoječih poselitvenih območij.
(2) Poleg obstoječega območja večstanovanjske gradnje (Ž-S8) se novih površin za večstanovanjsko gradnjo ne predvideva.
(3) V stanovanjskih območjih se zagotavlja različne tipe stanovanj, ki omogočajo mešano socialno strukturo stanovalcev in ustrezajo tipološko diferencirani strukturi družin. Tipe zazidave se usklajuje z obstoječo pozidavo, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi. Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega stanovanjskega območja (soseske), kakor tudi posameznih stavb. Teži se k razvoju takšne oblike stanovanjske zazidave, ureditve in medsebojne razmestitve objektov, ki vzpodbujajo socialne stike in zagotavljajo primerno večje gostote zazidave, istočasno pa zagotavljajo tudi zadostne javne, predvsem zelene površine. V stanovanjskem območju se teži k zagotavljanju peš dostopnosti do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev.
(4) V stanovanjskih območjih se zagotavlja primerno opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, športnimi objekti ter rekreacijskimi in zelenimi površinami. Te dejavnosti morajo biti skrbno umeščene v prostor, tako da ne slabšajo pogojev za osnovno namensko rabo – stanovanja. V stanovanjskih območjih so lahko dejavnosti varstva otrok, trgovske, uslužno-obrtne, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni izrabi površin, komunalnih in prometnih omrežij ter celovitemu delovanju naselja.
(5) V stanovanjska območja tako lahko umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj, kadar s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja, in kadar se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet.
(6) V stanovanjskih območjih se zagotavlja dobro dostopnost do centralnih in zaposlitvenih območij.
(7) Posamična stanovanjska gradnja v okviru UZ bo možna kot zapolnjevanje prostih površin in zaokroževanje površin znotraj naselij in v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
Proizvodne in druge gospodarske dejavnosti
(1) Državna strategija prostorskega razvoja spodbuja razvoj večjih proizvodnih in poslovnih con in s tem preprečuje drobljenje regijskega potenciala, tako s stroškovnega kot tudi z mednarodno konkurenčnega vidika. V območju Urbanistične zasnove se nahaja gospodarska cona Žiri. Leži v mestu Žiri, izven stanovanjskih območij zahodno od centra do reke Sore. Gospodarska cona se sestoji iz osnovnega območja in rezervnih površin v jugozahodnem delu. Za te površine je predvideno urejanje z občinskim lokacijskim načrtom. To območje se sprosti za pozidavo po izkoriščenju preostalih površin v gospodarski coni ali ob nakazanih dejanskih potrebah po teh površinah v skladu s predvidenimi investicijami. Poseg na te površine je mogoč izključno na podlagi urbanistične pogodbe med investitorjem in Občino Žiri, kjer se opredelijo obveznosti in obseg posega. Za razvoj gospodarske cone je potrebno zagotoviti osnovne pogoje. Lokacija gospodarske cone v Žireh sovpada z naravno vrednoto – Mokrotni travniki na Žirovskem polju v Žireh. Te površine so nujne za potrebe gospodarskega razvoja in kvalitete splošnega obstoja Občine Žiri. Rezervati za mokrotni travnik se vzpostavijo v zelenem pasu, ki poteka vzdolž reke Sore.
(2) Na območju industrijske cone občina razpolaga z zadostnimi površinami za poslovno-proizvodne dejavnosti oziroma površinami za razvoj kombinirane proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Trend gospodarskega razvoja ne kaže bistvenih potreb po povečanju razpoložljivih površin za proizvodne dejavnosti, zato bomo pozornost posvetili intenziviranju ekološko nespornih proizvodnih programov znotraj za to že opredeljenega območja.
Družbena javna infrastruktura
Zagotavlja se ustrezno razporejenost in dostopnost programov družbenih dejavnosti v mestu Žiri. V območju Maršaka je predvidena izgradnja doma starejših občanov, športno rekreacijskega centra ter bencinskega servisa ob bodoči obvoznici; v območju med šolo in reko Soro je predvidena širitev za potrebe osnovnošolskih dejavnosti (športna igrišča, telovadnica, parkirišče ipd.).
Mešana območja, centralne dejavnosti in posebne dejavnosti
(1) Mešana območja v okviru UZ zagotavljajo osrednje in mešane površine namenjene bivanju, proizvodnim in storitvenim dejavnostim.
(2) V mešanih območjih se zagotavlja vitalnost, privlačnost in programska pestrost posameznih mestnih predelov z vertikalnim mešanjem dejavnosti (po nadstropjih), horizontalnim nizanjem dejavnosti (trgi in ulice), združevanjem dejavnosti po območjih.
(3) V okviru Urbanistične zasnove se zagotavlja dobro razporeditev in dostopnost do območij centralnih dejavnosti. Vanje bodo vključene stanovanjske ter druge rabe in dejavnosti, ki preprečujejo pojave monofunkcionalnosti, socialne izločenosti in druge oblike urbane degradacije.
(4) Upravne, kulturne, izobraževalne in oskrbne funkcije so locirane vzdolž Loške, Jobstove in Starožirovske ceste. V teh območjih se zagotavlja ustrezno dostopnost, z možnostjo urejenih površin za mirujoči promet. Na celotnem območju se namenja pritličja obstoječih objektov za centralne funkcije oziroma se objekte revitalizira vključno z zunanjo ureditvijo (mikrourbana oprema). Znotraj omenjenih območij se nahajajo nekateri objekti kvalitetnejše stavbne dediščine, pri katerih je za posege potrebno upoštevati mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
(5) Območja centralnih dejavnosti v prepletu s stanovanjsko gradnjo se nahajajo tudi središču Stare Žiri. Znotraj območja se nahaja zavarovano območje kulturne dediščine Žiri–Vaško jedro Stare Žiri, ki se ureja s podrobnejšimi merili in pogoji za urejanje prostora ali podrobnim prostorskim načrtom. Podrobnejše usmeritve za varovanje naselbinske dediščine bodo določene v fazi priprave prostorskega reda.
(6) Centralno pokopališče za potrebe celotne občine je na Dobračevi, kjer so zagotovljene zadostne površine za širitev. Okrog pokopališča so predvidene nove mestne zelene površine v funkciji tamponske cone in kot rezervat za bodoče širitve pokopališča.
Gospodarska javna infrastruktura
(1) V okviru UZ se skrbi za skladno komunalno opremljanje poselitvenih območij, pri čemer se izhaja iz znanih načel, ki jih poudarja tudi državna strategija. Občina bo zemljišča poselitvenih območij v UZ opremljala s potrebno komunalno infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter javno cestno omrežje. Manjkajočo komunalno infrastrukturo se dograjuje, dotrajane in preobremenjene kanalizacijske sisteme se sanira in posodobi.
(2) Na območju UZ se bo zgradilo manjkajoče kanalizacijsko omrežje s priključitvijo območij Rakulka, Dobračeve, dela Nove vasi in Račeve na čistilno napravo. V bližini Sela, se predvideva izgradnja čistilne naprave.
(3) Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja ločeno odvajanje odpadne in padavinske vode.
(4) V naselju Žiri, znotraj UZ, je osnovno kanalizacijsko omrežje s centralno biološko čistilno napravo, na katero so poleg večine gospodinjstev in meteornih vod priključena vsa industrijska podjetja. Sedanjo čistilno napravo Žiri je potrebno vzdrževati, po potrebi razširiti in sanirati tako, da bo stopnja očiščenja večja.
(5) Na območju UZ, kjer ni izvedenega osnovnega kanalizacijskega omrežja je potrebna sanacija obstoječih greznice in gnojničnih jam, tako da bodo ustrezale predpisom.
Javne površine s površinami za šport in rekreacijo ter zelene površine
(1) Površine javnega interesa prispevajo k delovanju in percepciji mesta Žiri z okolico ter so generatorji socialnih interakcij med prebivalci.
(2) Zasnova površin javnega interesa združuje točkovne elemente: območja družbene rabe, odprti prostori ob javnih ustanovah, pokopališče in pomembnejše ulice ter določena območja v zelenem pasu (kopališče na Selu, območja obvodne rekreacije, čolnarna, teniška igrišča). Zasnova površin javnega interesa se na območju zelenega pasu prepleta z interesom varstva narave.
(3) V urbanistični zasnovi so upoštevane potrebe po zagotovitvi zadostnih površin za šport, rekreacijo, zelene površine in mirujoči promet.
(4) Centralne športno rekreativne površine mesta Žiri so predvidene v Mršaku, zagotovljene pa so tudi v predelih neposredno ob družbeni infrastrukturi (šola, vrtec ipd.).
(5) Površine poti za kolesarje in pešce so del javnih odprtih prostorov naselja, zato jih je potrebno načrtovati usklajeno z zelenimi površinami in drugimi javnimi odprtimi prostori. Podpira se širjenje centralnih peš površin in razvoj kolesarskega mestnega omrežja ter razvoj javnega potniškega prometa ter omejuje spreminjanje pomembnih zelenih površin v površine za parkiranje.

Splošno
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot. Razvoj gospodarske javne infrastrukture se bo usmerjal v skupne koridorje.
Razvoj prometne infrastrukture
(1) Cestno omrežje: Predvidena je izgradnja nadomestne ceste za regionalno cesto RII – 408. Trasa te ceste predstavlja osrednjo mestno ulico. Selitev trase državne ceste na lokacijo vzdolž reke Sore bi hkrati omogočila neposredno napajanje gospodarske cone. Na obstoječi trasi se uredi osrednja mestna ulica s potrebni elementi urbane opreme.
(2) Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet:
(3) Za potrebe javnega potniškega prometa se uredi vmesna avtobusna postajališča na razdaljah približno 400 m vzdolž Loške, Jobstove in Starožirovske ceste.
(4) V urbanem območju se spodbuja razvoj nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje.
(5) V Žireh je prednostnega pomena povezava pešca in kolesarja iz posameznih pretežno stanovanjskih območij s centrom, ter z delovnimi mesti v gospodarski coni.
Razvoj energetske in telekomunikacijske infrastrukture
(1) Energetski sistemi v mestu Žiri se razvijajo tako, da je zagotovljena varna in zanesljiva preskrba in hkrati tako, da so med seboj usklajeni in dopolnjujoči ter fleksibilni.
(2) Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP Žiri.
(3) Elektroenergetske koridorje se združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. V stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(4) Mesto bo sledilo razvoju telekomunikacijske infrastrukture v državi s prvenstvenim ciljem menjave zračnih telekomunikacijskih vodov z zemeljskimi kabli.
(5) Predvideva se izgradnja TK omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh novogradenj, urbanističnih načrtov, poslovnih prostorov in zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
Razvoj oskrbe z vodo, odvajanje odpadne in padavinske vode ter ravnanje z odpadki
(1) Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme na celotnih poselitvenih območjih.
(2) Zgradi se manjkajoče kanalizacijsko omrežje s priključitvijo območij Rakulka, Dobračeve, dela Nove vasi in Račeve na čistilno napravo. Predvidi se lokacija nove čistilne naprave za območje Selo.
(3) Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja ločeno odvajanje odpadnih voda v centralno čistilno napravo in padavinskih voda v bližnje odvodnike.
(4) Potrebna je sanacija obstoječih greznice in gnojničnih jam, tako da bodo ustrezale predpisom.
(5) V mestu je organiziran sistem ločenega zbiranja odpadkov po zabojnikih.
Usmeritve za pokopališko dejavnost
V mestu Žiri je predvidena širitev obstoječega pokopališča v Dobračevi. Površine ob pokopališču se uredijo kot mestne zelene površine.

(1) Mesto Žiri potrebuje za svojo »mestnost« tudi urejene javne zelene površine. V mestu ni javnih parkov, urejenih drevoredov in obsežnejših javnih zelenic. Neposredna bližina kultivirane in neokrnjene narave zmanjšuje povpraševanje po tovrstnih ureditvah. Sodoben način življenja, lastniške pravice in celovitost zasnove mesta terjajo drugačen pristop pri zadovoljevanju tovrstnih potreb.
(2) Zasnova zelenega sistema mesta Žiri z okolico zagotavlja bivalne kakovosti in ureja podobo mesta ter ostalih naselij ter ustvarja povezave med mestnimi območji. Območje UZ zajema novo oblikovani zeleni pas, ki vključuje kmetijske, gozdne in druge zelene površine ter vodne površine reke Sore, z ureditvijo posameznih ambientov namenjenih rekreaciji (kopališče na Selu, teniško igrišče, …), sprostitvi in povezavi grajenih ter odprtih zelenih struktur.
(3) Glavna povezovalna os zelenega pasu je sprehajalno- rekreacijska krožna pot, ki vodi čez celotno območje in vključuje območja obvodnih površin reke Sore, gozdnih robov, kmetijskih zemljišč, območja naravnih vrednot (vodotok Poljanska Sora, mokrišča), območji kulturne dediščine (arheološko območje Ledinice s cerkvijo Sv. Ane in naselbinsko območje Žiri–Vaško jedro Stare Žiri), lokacijo ribnika zunaj južnega roba zelenega pasu … Na sprehajalno- rekreacijsko pot so omogočene prečne povezave naselji in zaledja.
(4) V območju zelenega pasu se nahaja območje opuščene deponije gradbenih odpadkov, za katero je po končanju sanacijskih del v severnem delu območja predvidena postavitev konjske maneže, v južnem delu pa postavitev strelišča.
(5) V območju zelenega pasu so vse dejavnosti, vključno s kmetijskimi podrejene športno rekreativnim dejavnostim v zelenem prostoru, vodo in naravovarstvenim zahtevam. V zasnovi zelenega pasu se upošteva vidik naravovarstvene, okoljevarstvene, prostorske in družbene funkcije zelenih in odprtih površin.
(6) Ureditve javne komunalne infrastrukture za to območje ali za širše potrebe se v tem območju lahko izvajajo.

(1) V Urbanistični zasnovi Žiri se v poplavnih, erozijskih, območjih ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) V celotnem območju urbanistične zasnove veljajo običajni oziroma zahtevni protierozijski ukrepi po Zakonu o vodah.
(3) Na poplavnih površinah je potrebno upoštevati vse ukrepe iz področnih predpisov, na teh površinah ni dovoljenja novogradnja bivalnih objektov.
(4) Za vse posege v območju predvidenih vodnih zadrževalnikov je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(1) V okviru urbanistične zasnove se stremi k urejenemu in prostorsko uravnoteženemu,oblikovno skladnemu razvoju posameznih naselij znotraj UZ. Zagotavlja se arhitekturno prepoznavnost na ravni celotnega naselja in na ravni posamezne funkcionalne enote.
(2) Pri oblikovanju naselij se varuje podobo, merilo in krajinski okvir. Za vsa naselja znotraj UZ je potrebno upoštevati pomembnejše robove naselji kot tudi gozdne robove, kateri omejujejo širitev naselji na odprte zelene prostore ter gozdna območja in hkrati vzdržujejo podobo, merilo in krajinski okvir. Predvsem za območje vaškega jedra Stare Žiri je potrebno poostreno varovanje roba naselja.
(3) Intenzivirati je potrebno pozidavo v zaokroženih delih naselja. Ohranjati je potrebno zelene prekinitve med posameznimi deli naselja: Selo–Dobračeva, Stara vas–Dobračeva, Dobračeva–Rakulk, Stara vas–Rakulk in Stara vas–Nova vas. Deli naselja, ki prehajajo v zeleno okolico naj ohranijo primestno morfologijo – povečan delež zelenih površin znotraj sicer strnjene pozidave.
(4) Urbane kvalitete Dobračeve in Starih Žirov je potrebno ohranjati in adaptirati za sodobne programe dejavnosti.
(5) Pri zasnovi urbanističnih potez je potrebno vključiti glavne grajene dominante prostora (cerkev na Ledinici na Dobračevi in Tabor v Starih Žireh).
(6) Osrednje mestne ulice se morajo urejati z določenimi merili za oblikovanje fasadnega niza in urbane opreme.
(7) Površine vzdolž vodotokov se namenijo urejeni obvodni vegetaciji. Te površine naj se na mestih kjer prostor dopušča razširijo v mestne zelenice.
(8) Posebna pozornost se nameni tudi oblikovanju območja predvidene obvoznice, mestne vpadnice, uličnega, cestnega in obcestnega prostora, pomembnih vozlišč, zelenih površin in drugih odprtih površin.

Zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v okviru UZ določa prostorske ureditve, ki zaradi obsega, oblike, tehnoloških rešitev ali drugih razlogov zahtevajo prostorske prilagoditve ali prerazporeditve obstoječih dejavnosti in rabe prostora v naselju. S SPRO Žiri se spremembe obstoječih dejavnosti v okviru UZ opredeljujejo na naslednjih območjih:
– v območju vseh večjih širitev naselji za stanovanjsko dejavnost: območje Ž-S9 (Stara vas - ob Jezernici), SŽ-3(Zahodno od centra Starih Žirov), D-1 (Dobračeva), prav tako kot tudi na vseh ostalih novih poselitvenih območjih(vse manjše zapolnitve in zaokrožitve);
– v naselju Dobračeva, kjer se obstoječe proizvodno območje (PP) ukinja in spreminja v območje mešanih dejavnosti (M),
– v območju Obrti in stanovanj, ki obsega območje med gospodarsko cono ob Kladivarju in pretežno stanovanjsko gradnjo ob Loški cesti se spreminja v območje mešanih dejavnosti,
– območja centralnih dejavnosti in stanovanjske gradnje: Center Žiri, ob cerkvi, Stara vas, stari del Žirov, Dobračeva Center1, Dobračeva Center2 se preimenujejo v mešana območja,
– v območju zelenega pasu, kjer se predvidevajo športno-rekreativne dejavnosti,
– v vseh večjih območjih krčitev poselitvenih območij (vračanje v kmetijsko rabo).

Usmeritve za varstvo okolja
(1) Pri doseganju dolgoročnih ciljev se je potrebno prednostno lotiti tistih področij oziroma aktivnosti, ki pripomorejo k odpravljanju problemov, katerih posledice so najbolj nevarne za človekovo zdravje in prizadevajo največ ljudi, ki so ireverzibilne, imajo največji ekonomski učinek in pri katerih je možnost ukrepanja največja. Obenem imajo prednost tista področja, kjer prihaja do prekoračitev zakonsko predpisanih mejnih vrednosti ali zapletov pri izvrševanju zakonodaje, kar je v zadnjem času pogosta posledica sprememb zakonodaje, na primer na področju voda in urejanja prostora.
(2) Mesto bo zagotovilo:
– varovanje vodnih virov z upoštevanjem režimov varstvenih območij in glede na kraški teren stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– ljudem prijazno bivalno okolje,
– varstvo narave,
– primerno razmestitev in izbor proizvodnih in drugi dejavnosti v prostoru s poudarkom na visoko razviti tehnološki proizvodnji z minimalnimi vplivi na okolje,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaženje,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– informiranje in ozaveščanje javnosti ter sodelovanje s sosednjimi občinami.
Usmeritve za ohranjanje narave
(1) V okviru UZ so prisotna območja naravnih vrednot in območje pričakovanih naravnih vrednot. Območja se nanašajo pretežno na območja krajine, ponekod pa pokrivajo tudi območja stavbnih zemljišč (območje naravne vrednote Poljanska Sora vključuje vodni in obvodni svet Poljanske Sore, v naseljih Selo, Žiri, Stare Žiri pa posega tudi na posamezna stavbna zemljišča). Lokacija gospodarske cone v Žireh sovpada z naravno vrednoto – Mokrotni travniki na Žirovskem polju v Žireh. Te površine so nujne za potrebe gospodarskega razvoja in kvalitete splošnega obstoja Občine Žiri. Zato se predlaga ukinitev tega mokrišča in nadomestitev te naravne vrednote z obsežnejšimi površinami na površinah funkcionalne enote Zelene površine (Z) in na podobnih površinah vzdolž reke Sore.
(2) Posebna pozornost se posveča obvodnim površinam. Priobalna zemljišča vodnih zemljišč ne smejo biti samo ovira v razvoju temveč vrednota, ki jo je smiselno nadgraditi z razširitvijo v nekoliko širši obvodni pas, ki se nameni obvodni vegetaciji in favni, v prostoru nastopa kot zelena ločnica ali predah in se lahko uporablja kot mestna zelena površina z vsemi dejavnostmi, ki vanjo sodijo. Varstveni režim vodnega telesa je tako samo ena izmed funkcij takšnega pasu.
(3) V območju urbanistične zasnove se nahajajo naslednji elementi naravne dediščine:
– naravna vrednota: ident. št. 236V Poljanska Sora,
– naravna vrednota: ident. št. 8044 Žiri – Mokrotni travniki,
– naravna vrednota – jama: ident. št: 42078 Mršotna jama,
– naravna vrednota – jama: ident. št: 46586 Jama v kamnolomu.
(4) Vse te vrednote so vključene v območje funkcionalne enote Zelene površine mesta Žiri. Na ta način je najenostavneje urejeno varovanje, zlasti pred vplivi drugih namenskih rab prostora. Izven tega območja se nahaja samo naravna vrednota Mokrotni travniki. Odnos do te vrednote je obravnavan v prejšnjih odstavkih.
Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
(1) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora mesto izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
(2) V območju urbanistične zasnove so naslednji razglašeni kulturni spomeniki lokalnega pomena:
– EŠD 9819 Žiri – Žirovska pristava,
– EŠD 9855 Žiri – Vodno zajetje z vaškim periščem,
– EŠD 9856 Žiri – Domačija Novovaška cesta 157 (Matevžkova domačija),
– EŠD 9858 Žiri – Muzej,
– EŠD 9859 Žiri – Ruševine Štalarjeve hiše,
– EŠD 2721 Žiri – Cerkev sv. Martina,
– EŠD 2744 Dobračeva – Cerkev sv. Lenarta,
– EŠD 2722 Ledinica – Cerkev sv. Ane.
(3) Kot naselbinska dediščina je opredeljeno območje Žiri–Vaško jedro Stare Žiri (EŠD 9857), ki zaenkrat še ni bilo deležno ustreznih konservatorskih posegov.
(4) Enoto naselbinske dediščine Žiri – Vaško jedro Stare Žiri je potrebno urejati znotraj ene prostorske enote. Območje naselbine dediščine presega reko Soro in ostale prostorske enote z drugačnimi zasnovami, zato se, ne glede na priporočilo iz smernic, enota naselbinske dediščine razprostira tudi v druge funkcionalne enote. Glavni element, ki preseče to območje je zelena površina vzdolž reke Sore, ki mora nujno ohranjati svojo kontinuiteto in je tudi varovano kot naravna vrednota (236V). Ta delitev pa ne krni celovitosti varovanega območja. Podrobnejše usmeritve za varovanje naselbinske dediščine bodo določene v fazi priprave prostorskega reda.
(5) V območju urbanistične zasnove ležijo naslednja območja arheološke dediščine:
– EŠD 12144 Arheološko območje Tabor,
– EŠD 12113 Zaporni zid,
– EŠD 12133 Arheološko območje Ledinica (delno).
(6) V območju urbanistične zasnove je evidentirana tudi naslednja memorialna dediščina:
– EŠD 15632 Selo pri Žireh – Partizanska grobnica,
– EŠD 15633 Žiri – Partizanska grobnica na Dobračevi,
– EŠD 15634 Žiri – Spomenik NOB,
– EŠD 15635 Žiri – Spomenik padlim v 1. svetovni vojni.
(7) Kulturna krajina EŠD 18167 Škofja Loka–Kulturna krajina Poljanske Sore poteka preko območja urbanistične zasnove.
(8) Ostale enote kulturne dediščine predstavljajo profano stavbno dediščino.
(9) Vplivnih območij kulturne dediščine ni evidentiranih.
(10) Usmeritve za varstvo dediščine so navedene v posebnem delu smernic za varstvo kulturne dediščine, ki je sestavni del kulturnovarstvenih smernic za Strategijo prostorskega razvoja Občine Žiri (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, avgust 2006) in, ki se smiselno upoštevajo pri izvajanju SPRO Žiri ter selektivno vnašajo tudi v določila prostorskega reda Občine Žiri. Izven varovanih območij se varstvena načela obravnava kot priporočila za ohranjanje stavbnih in krajinskih značilnosti prostora.

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, strategija prostorskega razvoja Občine Žiri pa začne veljati osmi dan po objavi.
(2) Obvezne priloge SPRO Žiri so:
1. povzetek za javnost,
2. obrazložitev in utemeljitev prostorske strategije,
3. strokovne podlage za pripravo prostorske strategije,
4. smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in
5. priporočila prostorske konference ter so na vpogled na sedežu Občine Žiri.
(3) Z dnem uveljavitve SPRO Žiri preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za območje Občine Žiri za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 4/99, 30/01, 2/05).