Na podlagi drugega odstavka 49.a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US in 126/07) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določa način izračuna in prikaza območja za določitev strank in velikost območja za določitev strank glede na posamezne vrste objektov.

(1) Območje za določitev strank se prikaže tako, da se na geodetskem načrtu ali na katastrskem prikazu vriše zaključen poligon, ki nastane s tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, in okrog njega vriše pas za določitev strank.
(2) Če se za posamezen objekt prikazuje le z osjo, se pas za določitev strank vriše okoli te osi.
(3) Pas za določitev strank se za vsak objekt prikaže posebej.

(1) Širina pasu za določitev strank znaša:
– za stavbe – ena polovica tretjega korena bruto prostornine stavbe,
– za gradbeno inženirske objekte – kot je to določeno v 4. členu te uredbe,
– za gradbeno inženirske objekte, ki niso določeni v 4. členu te uredbe – ena polovica kvadratnega korena površine objekta,
– za stolpe in podobne visoke gradbene inženirske objekte, ki niso zajeti 4. členu te uredbe – višina objekta,
– za podzemne gradbene inženirske objekte, ki niso določeni v 4. členu te uredbe ali predhodnih alineah tega odstavka – dvakratnik globine objekta, vendar največ 100 m, razen za predore, kjer je pas enak pasu, ki je določen za objekt javne infrastrukture, katerega sestavni del je predor.
(2) Za stavbe se v projektu izračuna prostornina celega objekta po standardu SIST ISO 9836 – Standardi za lastnosti stavb – Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine, določenem za bruto prostornino stavb ali delov stavb, ki so v celoti omejeni in v celoti pokriti, pri čemer se prostornina zaokroži na kubični meter natančno.
(3) Za nadzemne in podzemne gradbene inženirske objekte se v projektu izračuna višina oziroma globina kot višinska razlika med površino zemljišča (kota nič) in najvišjo oziroma najglobljo točko gradbenega posega na vsakih pet tekočih metrov, pri dolžinskih objektih pa se kot višina oziroma globina upošteva povprečna vrednost višinske razlike celotnega objekta oziroma gradnje, ki je predmet gradbenega dovoljenja.
(4) Če gre za podzemni objekt gospodarske javne infrastrukture in je predvidena gradnja v cestnem telesu, se šteje, da območje za določitev strank sega le do parcelne meje zemljišča, na katerem se objekt gradi.
(5) Za objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja, se kot območje za določitev strank šteje območje, ki je določeno v poročilu o vplivih na okolje, če je to večje od območja za določitev strank, določenega po prejšnjih odstavkih tega člena.
(6) Območje za določitev strank se določi z natančnostjo polovice metra.
(7) V primeru rekonstrukcije stavbe, s katero se ne povečuje prostornina stavbe, in v primeru odstranitve objekta se območje za določitev strank ne določa.
(8) V primeru rekonstrukcije stavbe, s katero se povečuje prostornina objekta, se območje za določitev strank določi po enakih pravilih kot za gradnjo novega objekta.
(9) V primeru rekonstrukcije, odstranitve ali spremembe namembnosti gradbeno inženirskega objekta se območje za določitev strank določi upoštevaje velikost dela, ki se rekonstruira, odstranjuje ali mu spreminja namembnost.
(10) V primeru spremembe namembnosti se območje za določitev strank določi upoštevaje stavbo kot celoto, ne glede na delež spremembe.

Širina pasu za določitev strank pri gradbeno inženirskih objektih znaša na vsaki strani tlorisne projekcije:
– avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, kategorizirane občinske ceste 10 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
– železniške proge ter industrijskega tira 8 m, merjeno od osi skrajnih tirov;
– nihalne žičnice 20 m, krožne žičnice 15 m in žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica, 5 m, merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;
– nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 25m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400 kV 10m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1m; razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV 2 m, pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje in transformatorske postaje in pri čemer lahko večsistemski daljnovod naštetih nazivnih napetosti vključuje tudi sisteme nižjih napetosti, varovalni pasovi pa se lahko prekrivajo;
– vodovoda, kanalizacije, plinovoda, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje, 3 m, merjeno od osi posameznega voda, če gre za podzemne objekte, če gre za nadzemne objekte pa višina objekta.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.