Na podlagi 39. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), sklepa Ministra za okolje in prostor št. 35016-11/2007/BS z dne 26. 3. 2008 ter 7. in 16. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 24/99 in 38/02) je Občinski svet Občine Vransko na 11. redni seji dne 7. 4. 2008 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko
1 UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vransko (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
– območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezani
– in območja razpršene poselitve.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(4) Občinski prostorski načrt Občine Vransko je temeljni prostorski akt občine. Občina Vransko je sprejela Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Vransko in ga objavila v Uradnem listu RS, št. 47/07. V sklepu je opredelila, da je priprava OPN nadaljevanje postopka priprava Strategije prostorskega razvoja, ki ga je občina vodila na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1).
(5) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35419-70/2004, z dne 28. 1. 2005 v postopku priprave SPRO Vransko ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
(6) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja izhodišč Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vransko, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. projekta 796/05.
2. člen
(vsebina in oblika)
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe.
(3) Grafični del OPN vsebuje:
– Grafični prikaz strateškega dela (mapa 1):
1. Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:50000
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
Prometna infrastruktura
2.1 - Cestno omrežje M 1:50000
2.2 - Kolesarsko omrežje M 1:50000
2.3 Energetska infrastruktura
- Elektroenergetsko omrežje, plinovodno omrežje,
daljinsko ogrevanje M 1:50000
2.4 Telekomunikacijska infrastruktura
- Telekomunikacijsko omrežje, omrežje rtv,
mobilno teleprenosno omrežje M 1:50000
Okoljska infrastruktura – oskrba z vodo,
odvajanje in čiščenje odpadne vode
2.5 - Vodooskrbni sistem M 1:50000
2.6 - Kanalizacijski sistem M 1:50000
3.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo ter območja naselij z območji
razpršene gradnje in razpršene poselitve M 1:50000
3.2 Usmeritve za razvoj v krajini M 1:50000
3.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč M 1:50000
– Grafični prikaz izvedbenega dela (mapa 2):
1. Pregledna karta občine z
razdelitvijo na liste M 1:25000
2. Pregledna karta občine s prikazom
osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:25000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev M 1:5.000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora
in gospodarske javne infrastrukture M 1:5.000.
3. člen
(oblika in obvezne priloge OPN)
(1) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(2) Obvezne priloge OPN vsebujejo:
1 izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije
2 prikaz stanja prostora
3 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
4 smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5 obrazložitev in utemeljitev OPN
6 povzetek za javnost.
2 STRATEŠKI DEL
2.1 SPLOŠNE DOLOČBE
4. člen
(strateški del)
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 IZHODIŠČA in cilji PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
2.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
(1) Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in njenega širšega območja.
(2) Prostorski razvoj občine upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:
– V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Vransko razvija kot občinsko središče.
– V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi središča občinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča.
– Omrežje družbene javne infrastrukture (npr. so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč.
– V občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.
– Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj.
– Poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, občinsko središče Vransko in ostala lokalna naselja.
(3) Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Upošteva tudi varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.
(4) Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občin, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(5) Vransko postaja privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.
(6) Podeželje je razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo občinskega središča. Občina bo zagotavljala:
– prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč,
– zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,
– ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal,
– preprečevanje razpršene gradnje.
2.2.2 Prostorska izhodišča občine
(1) Prostorska izhodišča:
– Občina Vransko leži na južnem obrobju spodnje Savinjske doline. Umeščena je znotraj statistične Savinjske regije, znotraj Subregije Spodnje Savinjske doline. Upravno se navezuje na Žalec in regionalno središče Celje. Umeščena je na osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper. Ima en avtocestni priključek v Čepljah, kar predstavlja potencial za občino.
– Stanje v zvezi s prostorskim razvojem občine:
• Območje občine je razdeljeno na tri prostorsko ločena območja:
– severni hriboviti del obsega predgorje Kamniško Savinjskih Alp (Menina in Dobroveljska planota),
– južni del – Posavsko hribovje,
– osrednji nižinski del (ob porečju Bolske) – Spodnja Savinjska dolina – območje večje gostote poselitve.
• Občina je umeščena v Vzhodnoslovensko predalpsko hribovje, in sicer v krajinsko enoto Savinjska dolina, v krajinsko podenoto, imenovano Obrobno gričevje Savinjske doline na zahodu. Območje označuje hribovit relief in ponekod reliefno sicer močneje razgibane planote ter globlje doline, ki se občasno razširijo in tako oblikujejo manjša območja ravninskega sveta. Oblikujejo jo vzorci prepleta gozdnih in kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so bila v višjih legah ter na strmejših pobočjih izkrčena v obliki zaplat v strnjeni gozdni matici. To so celki, ki zasedajo položnejše dele sicer strmih pobočij ali zaobljene grebene.
• V osrednjem ravninskem delu občine se je pozidava oblikovala v zaokrožena naselja s še prepoznavnim robom naselja, v hribovskem severnem in južnem območju občine pa je prisotna razpršena poselitev.
• Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, kar ponazarjajo naselja s pretežno stanovanjsko dejavnostjo in nujno pripadajočo infrastrukturo. Dnevne migracije potekajo tako znotraj občine kot tudi v naselja drugih občin.
• Opredeljeno je dvoje večjih območij za poslovno proizvodne dejavnosti (naselje Vransko in Čeplje).
• Opremljenost z osnovno družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar jo je potrebno dopolniti v segmentu oskrbe starejših občanov – varovana stanovanja.
• Družbena javna infrastruktura v Občini Vransko obsega: dejavnosti vzgoje in izobraževanja (vrtec, popolna osnovna šola), dejavnosti na področju kulture (kulturni dom, občinska knjižnica, muzeji, kino, galerije), zdravstvo (zdravstvena postaja za osnovno zdravstveno varstvo, zobozdravnik), javna uprava (na občinski in lokalni ravni), dejavnosti društev (zlasti gasilski domovi), župnija. Dejavnosti na področju kulture se odvijajo v okviru Zavoda za kulturo Vransko. Na Vranskem deluje tudi občinska knjižnica. Večina dejavnosti poteka v kulturnem domu.
• Za uresničevanje potreb s področja kulture niso izražene prostorske ureditve.
• Glede na naravne in ustvarjene danosti ima območje ugodne možnost za razvoj turizma.
• Celotno območje občine je opremljeno z javnim prometnim in elektroenergetskim omrežjem. V večjem delu je opremljeno z vodovodnim omrežjem. Deloma je opremljeno s toplovodnim in kanalizacijskim sistemom.
• Občina v celoti razpolaga z lastnimi viri pitne vode.
• Za zaščito pred poplavami je bila v preteklosti regulirana struga reke Bolske. Za varovanje pred visokimi vodami sta predvidena še dva suha zadrževalnika; zadrževalnik Prapreče na vodotoku Merinščica in zadrževalnik Zaplaninščica na vodotoku Zaplaninščica.
• Na območju je večje število enot kulturne dediščina (naselbinska dediščina, arheološka dediščina, stavbna dediščina, memorialna dediščina).
• Na južnem hribovitem območju je večje število enot ohranjanja narave (Čemšeniška planina).
(2) Težnje prostorskega razvoja občine:
– racionalen in učinkovit prostorski razvoj, usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja;
– ustvarjanje čim bolj prepoznavnega reda v prostoru občine;
– učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev;
– doseganje skladnega razvoja občine po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami;
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine;
– doseganje zmernega, premišljenega in vzdržnega prostorskega razvoja skladno z razvojnimi in poselitvenimi potrebami;
– doseganje prostorsko usklajene in med seboj dopolnjujoče se razmestitve različnih dejavnosti v prostoru;
– zagotavljanje možnosti za osnovno oskrbo prebivalstva iz socialnega (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, skrb za ostarele), duhovnega (kultura, religija, informiranje), storitvenega (uprava, varnost, oskrba, storitve) ter športno rekreacijskega vidika;
– spodbujanje razvoja novih delovnih mest in samozaposlovanja;
– doseganje boljše izobrazbene strukture;
– zagotavljanje možnosti za razvoj turizma na osnovi naravnih in kulturnih znamenitosti, ureditvi omrežja športno rekreacijskih dejavnosti, nastanitvenih zmogljivosti in povezav s turistično atraktivnimi območji v sosednjih občinah;
– dopuščanje gradnje novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij in na opredeljenih območjih razpršene poselitve v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
– zgoščevanje poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij) ter spodbujanje prenove in dopolnitve stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin;
– širitev naselij z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu skladno z opredeljenim konceptom;
– preprečevanje zlivanja naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
– ohranjanje kulturne krajine in naravnih pestrosti;
– zagotavljanje dobre opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo;
– planiranje širitve naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječe oskrbe.
2.2.3 Cilji prostorskega razvoja Občine Vransko
(1) Prostor občine vključevati v regionalno sodelovanje v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanja lastnih interesov z interesi razvoja regije, uravnotežen prostorski razvoj Vranskega in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij in zagotavljanje kvalitetnega bivanja, dela in storitev.
(2) Občina bo spodbujala krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v večjih naseljih. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja na območju občine Vransko je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti.
Pri centralnih dejavnostih so cilji naslednji:
– centralne dejavnosti so vozlišča dogajanj v občini, katerih pomen narašča tako z vidika zaposlovanja kot z vidika gospodarske rasti,
– centralne dejavnosti predstavljajo oblikotvorni element kraja, kjer se prepletata javni in zasebni prostor.
(3) Občina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin.
(4) Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij Vransko, Brode, Čeplje, Prekopa in Ločica ter ostala manjša naselja.
(5) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev poslovne cone Čeplje in opredelitev poslovne dejavnosti na območju poligona Čeplje.
(6) Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost in prometna dostopnost naselij, gospodarskih con in drugih pomembnih območij.
Na področju gospodarske javne infrastrukture se bo postopoma obnovilo in dopolnilo vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Na obstoječo čistilno napravo Vransko sta priključeni naselji Vransko in Brode. Predvidena je izgradnja manjših čistilnih naprav Prekopa, Čeplje in Stopnik. Za naselja z manjšo gostoto poselitve se predvideva izgradnja manjših čistilnih naprav. Elektroenergetsko in plinovodno omrežje se bo glede na potrebe dopolnilo. Na območju Občine Vransko je vzporedno z obstoječim plinovodom M2 načrtovan plinovod M2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane.
(7) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti.
Na območjih večjega upadanja števila prebivalstva (v južnem in severnem delu občine) bo občina aktivno spodbujala razvoj dejavnosti, zlasti v zvezi s kmetijstvom in turizmom. Na območju občine še ni zadostno izkoriščen potencial za razvoj turizma, kar omogočajo naravne danosti: naravne danosti lokalnega pomena (Čreta na Dobrovljah), ekološko pomembna območja (Menina planina, Dobrovlje – Čreta), za razglasitev predlagana krajinska parka Čemšeniška planina in Dobrovlje. Ugodne so razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Občina bo hkrati spodbujala razvoj nastanitvenih kapacitet, krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe ter ostale turistično atraktivne ureditve.
(8) Prostorske ureditve, ki bodo lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, bo občina načrtovala skupaj s temi občinami.
2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(1) Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na izdelanih strokovnih podlagah prostorskega načrta občine, na analizi stanja in teženj v prostoru ter ranljivosti in ustreznosti prostora. Zasnovana območja in omrežja v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora.
(2) Poselitev se bo razvijala v obstoječih naseljih. Nova naselja niso predvidena, le sanacija obstoječe razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselja (opredelitev dveh novih območij). Na robovih obstoječih večjih naselij (Vransko, Prekopa, Čeplje) se bo načrtno usmerjala poselitev v smislu širitve naselja. V ostalih naseljih so predvidene manjše zapolnitve ter zaokrožitve obstoječe poselitve in sanacije razpršene gradnje.
(3) Meje poselitvenega območja naselja se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri tem se upošteva razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.
2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti
(1) Razvoj proizvodnih dejavnosti bo občina zagotavljala pretežno v obstoječem območju za proizvodne dejavnosti. Prostorska širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe proizvodnje je opredeljena s širitvijo prostorske enote Čeplje – poslovna cona, v skupnem obsegu cca 3,8 ha. Sprememba namembnosti dela območja športnih dejavnosti v Čepljah za potrebe poslovno gospodarske storitvene dejavnosti, Jasovnik (predelava odpadnih zemljin) in v naselju Vransko (tehnološko središče). Za območje je značilen zmeren razvoj in širitev. Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se bosta izboljšali dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih območij za proizvodne dejavnosti. Za območje Jasovnik se opredeli novo območje gospodarske dejavnosti – območje za predelavo odpadkov. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno razvijale v okviru urejenih gospodarskih con, v katere se bodo v čim večji meri selile obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti.
(2) Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju Vranskega, Brodov, Čepelj, Ločice, Stopnika in v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi).
(3) Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču Vransko in Brode. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij; v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(4) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina usmerjala na območju naselij: Vransko, Prekopa, Brode in ostalih pomembnejših naseljih.
(5) Občina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, razvijala različne oblike prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom:
– občinsko središče Vransko,
– območje poligona varne vožnje (turistično rekreacijska cona s spremljajočimi poslovnimi in gospodarskimi dejavnostmi),
– športno turistični kompleks na območju Podgrada ter
– območje strelišča Tešova.
2.3.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
(1) Občina bo spodbujala uravnotežen policentričen razvoj.
(2) Glede na hierarhijo naselij sta v občini dve naselji s centralnimi funkcijami: Vransko – občinsko središče in Prekopa – lokalno središče.
(3) Razvoj Vranskega kot občinskega središča temelji na:
– razvoju Vranskega kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi,
– krepitvi Vranskega kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine),
– krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale,
– krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti,
– poudarjanju upravne funkcije v lokalnem pomenu,
– uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer ter izvedbo ureditev za potrebe športa.
(4) Lokalna središča ožjega pomena (naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij):
Razvoj Prekope temelji na: Krepitvi urbanih funkcij – oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.
(5) Naselja Čeplje, Brode in Ločica pri Vranskem so urbano-ruralna naselja. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V pomembnejših središčih lokalnega pomena se zagotavlja dobra osnovna oskrba in storitve ter dejavnosti družbene infrastrukture, ki služi potrebam bivanja. Pri urejanju naselij tega tipa ima prednost kvalitetni vidik urejanja naselij. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije. Druga naselja so naselja pretežno ruralnega značaja, ki nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih prevladujoča programa sta kmetijstvo in bivanje. Ta naselja naj se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami.
(6) Občina bo omogočila notranji razvoj naselij z omogočanjem intenzivnejše izrabe še prostih oziroma neustrezno izrabljenih površin naselij. Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo prostora za poselitev bo občina uravnoteženo skrbela tudi za zadosten obseg javnih površin za šport in rekreacijo, za zelene površine, kolesarske in pešpoti ter ustrezne zelene ureditve. Občina bo spodbujala razvoj turizma na območju občine in v okviru regije.
2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
(1) Prometna dostopnost osrednjega ravninskega dela občine je primerna z regionalnega in državnega vidika. Občina Vransko je umeščena na osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper in ima en avtocestni priključek v Čepljah. Glavna nosilka cestnega prometa (tudi regionalnega) v smeri zahod–severovzhod je avtocesta A1. Severno in zahodno od avtoceste poteka glavna regionalna povezava do Celja in Ljubljane, v jugozahodnem delu občine pa navezava na regionalno cesto Ločica–Kamnik. Severni in južni del občine je prepleten z lokalnimi in javnimi potmi ter gozdnimi cestami. Glede na sistem lokalnih cest in poti je južni del precej slabše dostopen.
(2) Naselja v Občini Vransko in sosednjih občinah se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki se bodo posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(3) Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
(4) Preko Občine Vransko poteka po regionalni cesti R2-447 in R2-414 proga medkrajevnega avtobusnega prometa. Le-ta ima tri avtobusna postajališča, ki so hkrati postaje za medkrajevni in primestni promet, in sicer na lokacijah Ločica pri Vranskem, Vransko in Prekopa. Primestni potniški in mestni potniški promet se bo izboljševal ter ustrezno urejal s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč.
2.3.4 Druga za občino pomembna območja
(1) Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšujejo možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost.
(2) Z obdelavo kmetijskih površin se bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine. Na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo vzpodbujala ponovna kmetijska raba tal. Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva: ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije na severnem hribovitem delu občine (Menina in Dobroveljska planota) ter na južnem delu (Posavsko hribovje). Na celotnem območju občine bo dan poudarek sonaravnemu načinu kmetovanja.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4). Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
(5) Naravne kakovosti prostora so največje na območju v severnem in južnem delu občine (Menina planina, Dobrovlje – Čreta in krajinska parka, predlagana za razglasitev: Čemšeniška planina, Dobrovlje). Ugodne razmere so za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
2.3.5 Urbanistični načrti
(1) Za naselje Vransko se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
2.4 ZASNOVA GODPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme bomo načrtovali po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se bo težilo k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.
2.4.1 Prometna infrastruktura
2.4.1.1 Cestno omrežje
(1) Cestno omrežje občine tvorijo:
– državno cestno omrežje:
– avtocesta A 1 (avtocesta A 1 Šentilj–Celje–Ločica–Ljubljana),
– glavna cesta 1. reda št. 10. (Ločica–Ljubljana),
– regionalna cesta RII-414 Kamnik–Ločica,
– regionalna cesta RII-447 Arja vas–Žalec–Šempeter –Ločica in
– lokalno cestno omrežje.
(2) Predvidene rekonstrukcije oz. novogradnje morajo omogočiti dober dostop do obstoječe poslovne cone in do območij storitvenih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Občinsko cestno omrežje se bo postopoma moderniziralo na odsekih, ki skladno z Zakonom o javnih cestah nimajo ustreznih elementov. Predvidena je izgradnja dovozne ceste do predvidenega kompleksa avtopoligona v Čepljah z izvedbo novega priključka na regionalno cesto R2-447.
(3) Obstoječa prometna infrastruktura omogoča dostopnost do vseh naselij v občine, pri čemer pa kvaliteta lokalne cestne infrastrukture otežuje dostopnost predvsem odročnejših naselij.
(4) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ali z voziščem 2 x 2.75 m in v naseljih pa 2 x 3.00 m ter glede na prometne obremenitve tudi kolesarska steza 2 x 1.50 m in hodnik za pešce širine 1.50 m.
2.4.1.2 Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti
(1) Občina bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje mirujočega in peš prometa.
(2) Na območju občine se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.
(3) Na območju Občine Vransko je predvidena ureditev mednarodne daljinske kolesarske povezave ob regionalni cesti RII-447. V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene lokalne kolesarske povezave v sistemu kolesarskih povezav v Spodnji Savinjski dolini:
– Vransko–Tešova–Čreta–Dobrovlje–Braslovče (občina Braslovče),
– Vransko–Ločica–Zahomce–Črni Vrh (občina Tabor),
– Vransko–Vologa–Lipa–Šmartno ob Paki.
(4) Preko severnega dela območja občine Vransko poteka evropska pešpot E6 ter številne pešpoti na posamezne izletniške točke na Vranskem.
(5) Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
(6) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja v minimalni širini 1,5 m.
(7) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
2.4.1.3 Javni potniški promet
(1) Med Vranskim in zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Preko območja občine poteka proga medkrajevnega prometa po regionalni cesti R2-447 in R2-414. Le-ta ima tri avtobusna postajališča, ki so hkrati postaje za medkrajevni in primestni promet, in sicer na lokacijah Ločica pri Vranskem, Vransko in Prekopa.
(2) Primestni promet je organiziran v smeri Vransko–Celje in Vransko–Kamnik. Smer Vransko–Celje ima znotraj občine štiri avtobusna postajališča primestnega prometa v naseljih Vransko, Brode, Čeplje in Prekopa. Smer Vransko–Kamnik ima znotraj občine tri avtobusna postajališča primestnega prometa na lokacijah Vransko, Ločica pri Vranskem in Bistrica. Ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča.
2.4.2 Komunikacijska infrastruktura
(1) V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotoviti je treba več internetnih priključkov za gospodinjstva.
(2) Znotraj naselja Vransko, v njegovem zahodnem delu, je locirana lokalna telefonska postaja. Preko občine poteka medkrajevni optični in medkrajevni simetrični kabel smer vzhod –zahod.
(3) Na območju občine se nahaja obstoječi televizijski pretvornik in predvideni UKV pretvornik. Uporabljata se za oddajanje televizijskega in radijskega programa oziroma za bodoče digitalne storitve. Televizijski pretvornik je lociran v naselju Tešova. Predvideni UKV pretvornik bo lociran severno od zaselka Zgornje Zahomce in znotraj naselja Vransko.
(4) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Znotraj občine je lociranih šest baznih postaj mobilne telefonije. Bazne postaje so locirane v naselju Vransko, Tešova, Zgornje Zahomce ter v okolici zaselka Osredek - Kolar.
(5) Zagotovi se izgradnja TK omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(6) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se v največji možni meri uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
2.4.3 Energetska infrastruktura
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.
(2) V strategiji Občine Vransko je predvidena zmanjšana poraba energije ter prehod na porabo biomase za pridobivanje energije. Zgrajena je nova centralna kotlovnica za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ki oskrbuje večji del potreb porabnikov v naselju Vransko.
(3) Sistem daljinskega ogrevanja v Občini Vransko je opredeljen v Energetski zasnovi občine, kjer je predvidena izgradnja malih hidroelektrarn na Bolski. Občina bo vzpodbujala uporabo alternativnih obnovljivih energetskih virov, ki bo prostorsko integrirana in z njo ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
(4) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.
2.4.3.1 Elektrika
(1) Elektroenergetsko infrastruktura na območju Občine Vransko sestavljajo:
– daljnovod 400kV Beričevo–Podlog,
– DV 220 kV Beričevo–Podlog ter
– trasa predvidenega daljnovoda 2x400kV Beričevo–Podlog.
Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.
(2) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture. Izven urbanih naselij se 20 in 0,4 kV vodi gradijo predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v PVC ceveh. V urbanih naseljih se 20 in 0,4 kV vodi gradijo izključno v kabelski izvedbi, po možnosti v kabelski kanalizaciji. Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v prosto stoječi izvedbi, izjemoma izven urbanih naselji manjših moči na betonskem ali lesenem drogu, moči odvisno od potrebe porabnikov.
2.4.3.2 Plinovodno omrežje
(1) Osrednji del občine je v varovalnem pasu plinovoda M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice. Vzporedno z obstoječim plinovodom M2 je načrtovana gradnja plinovoda M2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane. V varovalnih pasovih plinovodov je raba prostora omejena v skladu z zakonskimi predpisi s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodov.
2.4.3.3 Drugi viri energije
(1) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. V smislu zmanjšanja končne porabe energije je treba spodbujati kakršne koli načine izrabe sonca v energetske namene.
(2) Male hidroelektrarne se postavljajo v skladu z lokalnim programom razvoja. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(3) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.
2.4.4 Okoljska infrastruktura
2.4.4.1 Oskrba z vodo in vodni viri
(1) Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo vseh (gosteje) poseljenih območij v občini.
(2) V Občini Vransko je izgrajena trasa primarnega vodovoda, ki poteka preko nižinskih delov občine in med seboj povezuje naselje Prekopa, Čeplje, Brode, Vransko, zaselek Drolc ter zahodno, nekoliko višje ležeče naselje Prapreče in zaselek Meninca. Za oskrbo z vodovodom je predvidena izgradnja regionalnega vodovoda, ki se bo oskrboval iz vodnega vira Tinček.
(3) Znotraj Občine Vransko je devet območij, ki so pokrita z lokalnim oziroma vaškim vodovodom, in sicer: Stopnik (delno), Selo (delno), Prapreče (delno), Merinca (delno), Vologa - Kale, Ločica pri Vranskem, Limovce 1 in Limovce 2 ter Zahomce. Lokalni oziroma vaški vodovodi so v upravljanju krajevnih odborov ali posameznikov.
(4) Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih Čemšeniške in Menine planine ter razpršeni zaselki Čreta, Zajasovnik in Zaplanina, je oskrbovan z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Kritično točko oskrbe z vodo predstavlja območje severovzhodno in severozahodno od naselja Tešova, ki je v večini poseljeno s samotnimi kmetijami.
(5) Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(6) Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov, se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode poleg priključka na javno vodovodno omrežje lahko del vode za uporabo v gospodinjstvih zagotovi tudi z uporabo čiste padavinske vode.
(7) Območja zajetij so zavarovana z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju občine, Odlokom o varstvenih pasovih virov pitne vode, Uradni list RS, št. 22/01.
2.4.4.2 Odvajanje in čiščenje odpadne vode
(1) Občina bo dogradila sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode. Novo kanalizacijsko omrežje bo sestavljeno iz kanalizacijskih vodov in pripadajočih čistilnih naprav. V naselju Vransko je zgrajen del kanalizacije. V ostalih naseljih je kanalizacija rešena lokalno, običajno za posamezne objekte ali skupaj za več objektov.
(2) Na obstoječo čistilno napravo Vransko je priključeno naselje Vransko in naselje Brode. V dolgoročnem obdobju bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki in kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja naselij v občini. Predvidena je izgradnja čistilnih naprav Prekopa, Čeplje in Stopnik. Za naselja z manjšo gostoto poselitve se predvideva izgradnja malih čistilnih naprav.
(3) Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
2.4.4.3 Ravnanje z odpadki
(1) Ravnanje z odpadki bo občina urejala v okviru regijskega projekta »Center za ravnanje z odpadki« ter preko zagotavljanja zbirnih centrov in organiziranega odvoza odpadkov. V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključen pretežni del občine.
2.5 RAZVOJ NASELIJ, OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
(1) Razvoj občinskega središča Vransko se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
2.5.1 Območja naselij
(1) Območja naselij, ki so opredeljena v OPN so:
BRODE BR01-1
ČEPLJE ČE02-1
ČEPLJE - NA BREGU ČE02-2
ČEPLJE - POSLOVNA CONA ČE02-3
ČEPLJE - POLIGON ČE02-4
SPODNJA JESENICA SP04-1
KALE KA04-2
PEČENIK - LAZ PE04-3
LOČICA PRI VRANSKEM LO06-1
BISTRICA BI06-2
REMS RE06-3
PODGRAD - ŠPORTNO TURISTIČNI KOMPLEKS PO07-1
PRAPREČE PR07-2
PREKOPA PR08-1
PREKOPA PR08-2
MALA PREKOPA MA08-3
STOPNIK ST10-1
TEŠOVA TE11-1
TEŠOVA - STRELIŠČE TE11-2
VOLOGA VO12-1
VRANSKO - NASELJE VR13-1
VRANSKO - DROLC VR13-2
VRANSKO - Č.N. VR13-3
ZGORNJE ZAHOMCE ZG14-1
ZAHOMCE - RAVNE ZA14-2
ZAHOMCE ZA14-3
2.5.2 Naselja, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje
(1) Znotraj območja Občine Vransko je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradne, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativnih vplivov na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.
Ta naselja so:
BRODE BR01-1
ČEPLJE ČE02-1
SPODNJA JESENICA SP04-1
KALE KA04-2
PEČENIK - LAZ PE04-3
LOČICA PRI VRANSKEM LO06-1
BISTRICA BI06-2
REMS RE06-3
PODGRAD - ŠPORTNO TURISTIČNI KOMPLEKS PO07-1
PRAPREČE PR07-2
PREKOPA PR08-1
PREKOPA PR08-2
MALA PREKOPA MA08-3
STOPNIK ST10-1
TEŠOVA TE11-1
VOLOGA VO12-1
VRANSKO - NASELJE VR13-1
VRANSKO - DROLC VR13-2
ZGORNJE ZAHOMCE ZG14-1
ZAHOMCE - RAVNE ZA14-2
ZAHOMCE ZA14-3
2.5.3 Nova naselja, kjer se območje razpršene gradnje, sanira kot območje novega naselja
(1) Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje novega naselja:
Uredi se novo stanovanjsko naselje, zapolni se z novimi stanovanjskimi hišami. Opredeljeni sta dve novi naselji: Jevše, JE10-2 in Prekopa vzhod, PR08-4.
(2) Novo območje, ki je opredeljeno kot posebno območje:
Za predelavo odpadkov v Jasovnik, JA06-4, suhi zadrževalnik Zaplanina, ZA16-1 in suhi zadrževalnik Prapreče, PR07-3.
(3) Vsa nova naselja se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Ta naselja se uredijo kot samostojne celote, vendar se funkcionalno lahko navežejo na bližnja naselja.
2.5.4 Območja ostale razpršene gradnje
(1) Na območju občine se sanirajo zaključena območja razpršene gradnje (zunaj strnjenih naselij): posamični novejši objekti ali skupine takšnih objektov v krajinskem prostoru (stanovanjski objekti, počitniške hiše ipd.), deponije, zidovi, površinski kopi ipd. ter tipološko in glede namembnosti neustrezni pomožni in drugi objekti (nadstrešnice, garaže, lope idr.).
2.5.5 Območja razpršene poselitve
(1) Na območju občine se ohranjajo območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec:
– lovske, gozdarske koče, planinski domovi,
– gostinski objekti izven strnjenih naselij,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),
– samotne kmetije in zaselki,
– gospodarski in pomožni objekti ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki ipd.),
– objekti komunalne infrastrukture,
– rekreacijski in športni objekti.
(2) Območje naselij z izredno nizko gostoto poselitve zajema južni in severni predel občine. V tem delu občine je gostota poselitve 8 prebivalcev/km2. Tudi sicer je v celotnem prostoru občine poselitev sorazmerno redka.
2.5.6 Izjemno umeščanje objektov in ureditev izven naselij
(1) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti. Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor:
– ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti;
– ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura);
– ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro);
– za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine;
– za namen športa in rekreacije;
– za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja;
– za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
(2) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor iz prejšnjega odstavka dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.
(3) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Mogoča je prenova oz. posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.
(4) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti komunalne infrastrukture ipd.), pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.
(5) Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.
(6) Izjema so lahko tudi gradnje v okviru preselitve kmetij in gradnje za potrebe umeščanja objektov, ki jih zaradi posebnosti in nezdružljivosti z bivalnim okoljem ni mogoče načrtovati v okviru naselja. Vse navedene izjeme se morajo v prostorskih preveritvah izkazati kot sprejemljive z vidika vplivov na okolje, vidne izpostavljenosti in možnosti za komunalno opremljanje.
2.6 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.6.1.1 Notranji razvoj naselja
(1) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:
– ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,
– ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,
– ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
(2) Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo prvenstveno izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.
2.6.1.2 Prenova
(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.
(2) Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra – Vransko.
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
2.6.1.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve (pozidave)
(1) Prostorske možnosti za razvoj bo občina zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Kriteriji za širitev naselij so opredeljeni v državni strategiji in poglavju notranjega razvoja naselij, prenove obstoječega stavbnega fonda in sanacije degradiranih urbanih območij. S širitvijo naselja se v primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
(3) Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev.
(4) V skladu z usmeritvijo po nadaljnji koncentraciji prebivalstva so širitve naselij načrtovane v središčih:
Stanovanja in spremljajoče dejavnosti:
Brode, Čeplje, Spodnja Jesenica, Kale, Ločica pri Vranskem, Bistrica, Rems, Podgrad, Prapreče, Prekopa, Mala Prekopa, Stopnik, Tešova, Vologa, Vransko – naselje, Vransko – zahod, Zg. Zahomce, Zahomce, Zahomce – Ravne.
Šport in rekreacija:
Podgrad, Vransko (športno-rekreacijski kompleks), Poligon Čeplje
Proizvodnja in storitve:
Čeplje, poslovna cona (sprememba namembnosti dela območja športnih dejavnosti v Čepljah za potrebe poslovno gospodarske storitvene dejavnosti) in Jasovnik (predelava odpadnih zemljin).
Turizem:
Podgrad, Močnikov mlin, Čreta, Čeplje, Stopnik.
(5) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča.
(6) Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti bodo občine zagotavljale tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Nova območja za pozidavo se lahko v omejem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(7) V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(8) Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.
(9) Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja. Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo širitev naselja, so določene na podlagi primanjkljaja obstoječih kapacitet v obstoječi grajeni strukturi znotraj naselja ter razvojnih potreb. Bilanca površin je razvidna iz preglednice naselij, ki so razvrščena po šifrah iz registra prostorskih enot.
2.6.1.4 Razvoj dejavnosti po naseljih
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti). Občina bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma (programi, odpiralni čas muzejev). V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture (občinska knjižnica, kulturni dom, 3 muzeji). Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejših središčih Brodov, Prekope in Ločice.
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja mešane rabe (območja s proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi ter stanovanji). Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v mešana območja.
(5) V vaških naseljih se predvsem dovolijo dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd., ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
Štejejo se dejavnosti, kot je navedeno v nadaljevanju:
– primarne dejavnosti:
A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo:
01 kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve,
02 gozdarstvo in gozdarske storitve;
B) ribištvo in ribiške storitve;
C) rudarstvo:
CA pridobivanje energetskih surovin,
CB pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih;
– sekundarne dejavnosti:
D) predelovalne dejavnosti,
DA) proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov,
DB) proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov,
DC) proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov (razen oblačil),
DD) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva),
DE) proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo,
DF) proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva,
DG) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken,
DH) proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas,
DI) proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov,
DJ) proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov,
DK) proizvodnja strojev in naprav,
DL) proizvodnja električne in optične opreme,
DM) proizvodnja vozil in plovil,
DN) proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža,
E) oskrba z električno energijo, plinom in vodo,
F) gradbeništvo;
– terciarne dejavnosti:
G) trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe,
H) gostinstvo,
I) promet skladiščenje in zveze,
J) finančno posredništvo,
K) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve;
– kvartarne dejavnosti:
L) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje,
M) izobraževanje,
N) zdravstvo in socialno varstvo,
O) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti,
P) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem,
Q) eksteritorialne organizacije in združenja.
Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Bivanje je opredeljeno s pogoji bivanja v vaškem oziroma podeželskem okolju.
2.6.1.5 Sanacija razpršene gradnje
(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja. Na teh območjih gradnja ni mogoča. Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.
(3) Prostorski pogoji in drugi ukrepi se za posamezna območja sanacije razpršene gradnje določijo v OPPN.
2.6.1.6 Ohranjanje območij razpršene poselitve
(1) Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za to enoto.
2.7 KONCEPTUALNI DEL PROSTORSKEGA RAZVOJA URBANIH SREDIŠČ, ZA KATERA JE IZDELAN URBANISTIČNI NAČRT – naselje vransko
(1) Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja vaških naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.7.1 Koncept razvoja naselja
(1) Urbanistični načrt naselja Vransko zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da je zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, možnost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova naselbinske in druge kulturne dediščine v smislu širitve naselja proti zahodu in jugu.
2.7.2 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(1) Koncept razvoja prometne infrastrukture zajema razbremenitev prometa skozi naselje z izvedbo in rekonstrukcijo novega priključka na regionalno cesto ter možnost izgradnje povezovalne ceste za potrebe širitve naselja ter zagotavljanje ustrezne prometne pretočnosti za obstoječo, pretežno stanovanjsko pozidavo severozahodno od naselja Vransko. Vsem novim in obstoječim objektom je potrebno zagotoviti lastni priključek na cestno omrežje in to tako, da ni motena lastnina sosednjih parcel.
(2) Javno prometno omrežje poteka po regionalni cesti R2-447 in R2-414 – proga medkrajevnega prometa. Le-ta ima v naselju avtobusno postajališče, ki je hkrati postaja za medkrajevni in primestni promet. Primestni promet je organiziran v smeri Vransko–Celje in Vransko–Kamnik. Smer Vransko–Celje ima znotraj občine štiri avtobusna postajališča primestnega prometa v naseljih Vransko, Brode, Čeplje in Prekopa. Primestni potniški promet v omenjeni smeri Vransko–Kamnik ima znotraj občine tri avtobusna postajališča primestnega prometa na lokacijah Vransko, Ločica pri Vranskem in Bistrica. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov ter dodatne ureditve hodnikov za pešce.
2.7.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredelitvijo temeljnih struktur naselja, oblikovalskih izhodišč za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja, oblikovnih potez naselja in naselbinskih jeder v naselju
(1) Usmeritve za naselje Vransko so v prenovi obstoječega stavbnega fonda in komunalne infrastrukture, z novo ali dopolnilno zazidavo in načrtovanjem primernejše rabe degradiranih urbanih ali nezadostno izkoriščenih zazidanih površin, cilj pa je oživitev obstoječih ali razvoj novih dejavnosti.
(2) Znotraj meje urbanističnega načrta Vransko ni večjih površin, potrebnih za celovitejšo prenovo. Prenova se navezuje na obstoječi stavbni fond, komunalno infrastrukturo ter novogradnjo ali dopolnilno zazidavo ter ureditev ustreznejših javnih površin.
(3) Na ravninskem delu ureditvenega območja naselja so v zelo majhnem obsegu še proste posamezne parcele ob potokih Merinščica in Podgrajščica, ki pa so poplavne.
(4) Celotni ostali prostor naselja je gosto strnjeno pozidan s pretežno stanovanjskimi objekti, kjer znotraj obstoječih stavbnih zemljišč nakloni terena in izrazita utesnjenost zazidave dopuščajo redke dozidave in izjemoma kakšno zapolnilno gradnjo.
(5) Poudarek je na ohranitvi trške arhitekture znotraj starega mestnega jedra, njeni adaptaciji in prenovi ter ohranitvi značilnih vedut (pretežno z jugovzhodne ter jugozahodne strani), ohranjanju obstoječe morfologije ter tipologije naselja ter jasno določitvijo temeljnih struktur naselja.
(6) Pomembno je varovanje historičnega jedra, obrečnega prostora ter spodbujanje razvoja in prenove javnih in zelenih površin znotraj naselja.
2.7.4 Koncept zelenega sistema naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami v naselju
(1) Zasnova ureditve zelenih površin in športno rekreativnih površin v naselju ali skupni rabi med seboj povezanih naselij določa zasnovo rabe in usmeritve za urejanje območij zelenih površin, ki so pretežno namenjena za šport in rekreacijo na prostem ter za zagotavljanje drugih socialnih funkcij v okviru urejanja zelenih površin (lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in gozdove, če se primarna raba ohranja).
(2) Območja zelenih površin tvorijo zeleni sistem naselja, v okviru katerega so določene njegove sestavine ter njihova medsebojna povezanost (pretežno severni del naselja).
(3) Ureditveno območje sestavljajo poleg obstoječih in predvidenih stavbišč še zelene površine in obvodne površine, ki bodo v večji meri ohranjene. Večji del površin, ki so namenjene za šport in rekreacijo, je lociranih v severozahodnem delu naselja Vransko, severno od vodotoka Merinščica. Predvidena je krajinska ureditev in zasaditev ob vodotoku Merinščica ter severno ležečem vodotoku Podgrajščica, ki mora ohranjati prvine obvodne krajine.
(4) Splošna ocena je, da naselje Vransko zaradi svoje lege in oddaljenosti od večjih urbanih središč ter kmetijskih in gozdnih površin, ki naselje obdajajo, dosega visoko stopnjo in kvaliteto bivanja v naravnem okolju.
2.7.5 Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
(1) Vse ureditve morajo upoštevati normative, ki se nanašajo na varstvo okolja.
2.7.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
(1) Vse objekte, obstoječe in predvidene je potrebno priključiti na obstoječo in predvideno prometno, komunalno, električno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Komunalna opremljenost naselja je iz vidika oskrbe z vodo ustrezna, saj to zagotavlja obstoječi javni vodovod. Za odvajanje in čiščenje odplak je izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema z odvodom odplak preko kolektorja v skupno centralno čistilno napravo Vransko.
(2) Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefonsko omrežje in v primeru izgradnje kabelskega in plinovodnega omrežja, priključek na omrežje.
(3) Daljinsko ogrevanje predstavlja primer sodobne energetske rabe lesne biomase. S prehodom na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) si kraj zagotavlja trajen, obnovljiv, okolju prijazen in lokalno dosegljiv vir energije.
2.7.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
(1) Za celotno naselje je značilna maksimalna izraba prostora glede na omejitve za gradnjo na območju varovanega območja naravne in kulturne dediščine in poplavnih površin. Z zasnovo razporeditve dejavnosti v naselju je določen koncept prostorskega razvoja naselja kot celote, ki vključuje razporeditev dejavnosti na območju namenske rabe površin in njihovo funkcionalno povezanost.
2.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
Na območju občine se prostorska razmerja v velikem merilu v krajini ohranjajo. Cilji prostorskega razvoja krajine so:
– ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti krajine,
– izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
– ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,
– zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
2.8.1 USMERITVE ZA RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, VEZANE NA NARAVNE VIRE
2.8.1.1 Zasnova kmetijstva
(1) Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
– Spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč.
– Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah.
– Spodbujanje ekološkega kmetovanja.
– Spodbujanje reje drobnice.
– Spodbujanje razvoja čebelarstva.
– Usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(2) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(3) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(4) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo le na najboljša kmetijska zemljišča, ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer naj se jih prizadene v čim manjši možni meri. Trase infrastrukturnih vodov naj se v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem sklenjenih kmetijskih površin oziroma naj se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije, v kolikor se predhodno izdela ustrezni prostorski izvedbeni akt.
(5) Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov
(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno-proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdne rezervate. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča pa tudi tisti gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.
(2) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se bodo zagotavljali dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer pa se bo odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakokratno preverjalo in usklajevalo s službami, pristojnimi za varstvo narave.
(3) Na območjih z gozdom se bodo ohranjale sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se bodo varovali gozdni otoki in gozdni koridorji.
(4) Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.
(5) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(6) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(7) Posamično oz. razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.
(8) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami
(1) Vode se bo načeloma izkoriščalo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.
(2) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
– varovanje podzemnih vod,
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov,
– izgradnja suhega zadrževalnika Prapreče in Zaplanina,
– izgradnja več malih hidroelektrarn.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev ...).
(5) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno graditi, postavljati objektov ali drugih trajnih ovir, ki bi preprečevale dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka in prost prehod. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov.
(6) Obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. V primeru nadaljnje krčitve je potrebno zagotoviti nadomestne retencijske površine.
(7) Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
(8) Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
2.8.1.4 Mineralne surovine
(1) Na območju občine ni lokacij nahajališč mineralnih surovin. Registriran je opuščeni kop s sanacijo opuščenega kamnoloma tehničnega kamna – apnenca v Stopniku, novih območij za pridobivanja mineralnih surovin se ne načrtuje.
2.8.2 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ NA POSEBNIH OBMOČJIH
(1) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oz. prostora bo občina zagotavljala na celotnem območju, predvsem na območjih prepoznavnosti ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev).
Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščene kmečke hiše in kozolci, za katere je potrebno poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.
(2) Varstvo kulturne dediščine: V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
Dediščina se varujejo glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti
Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– na zavarovanih območjih,
– naravne vrednote številnih zvrsti (Površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti);
– pričakovane naravne vrednote: karbonati in ostanki panonskega morja (Na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot);
– habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače);
– ekološko pomembna območja (Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši).
2.8.3 USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA
(1) V občini sta opredeljeni dve vrsti območij: poplavna in erozijska območja. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Merinščice, Podgrajščice in Bolske. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih je treba zagotoviti strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tud omejitve gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 5 m širokem priobalnem pasu ob vodotokih.
(3) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo. Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati.
(4) Na erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepih, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.
(5) Po podatkih Agencije RS za okolje spada občina v območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici.
2.8.4 OBMOČJA IN OBJEKTI ZA POTREBE OBRAMBE
(1) Prostor je eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju obrambe države, zato se bo območja, ki bi imela zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, praviloma ohranjalo v primarni, to je gozdni in kmetijski rabi. V občini ni teh območij.
2.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne rabe iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Pri opredeljevanju namenske rabe na območjih kulturnih dobrin ali v njihovi neposredni okolici, je potrebno upoštevati, da ne smejo biti dejavnosti s področja obrambe, velikih industrijskih središč ali drugih dejavnosti, ki bi predstavljale potenciale napada v primeru ogroženega spopada. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.
(2) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.
(3) Stavbna zemljišča oziroma območja za poselitev se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in strokovnih podlagah, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacija območij.
(4) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč podatka o gozdu (MKGP) in dejanske rabe kmetijskih zemljišč (MKGP) in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(5) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi podatka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (gozdovi iz dejanske rabe kmetijskih zemljišč).
(6) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF.
(7) Območja poplav se določijo na podlagi podatkov iz veljavnega plana oziroma iz hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave PGD.
(8) Druga zemljišča (predvsem za infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega na DOF.
2.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
(1) Prostorski izvedbeni pogoji bodo podani za celotno območje občine razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3 IZVEDBENI DEL
5. člen
(izvedbeni del OPN)
3.1 ENOTE UREJANJA PROSTORA, NAMENSKA RABA IN DOPUSTNA IZRABA PROSTORA
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora – EUP. Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora in pokrivajo celotno območje občine. Obsegajo posamezna naselja ali njihove dele ter celotno zaključeno območja odprtega prostora.
(2) Označevanje EUP:
– EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po RPE (registru prostorskih enot) posameznega naselja, šifro naselja in zaporedne številke enote (BR01-1);
– EUP, na kateri je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena še z oznako OPPN in je vezana na oznako naselja, pri oz. v katerem je opredeljen OPPN;
– EUP se na območju urbanističnega načrta delijo na podenote (označene z malo abecedo) in se vežejo skupaj na skupno enoto, na območju Vranskega je VR13-1.
(3) Za posamezno enoto urejanja prostora veljajo:
– prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP;
– določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP;
– varstveni in drugi režimi.
(4) EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena še z oznako OPPN (npr. OPPN 01.1) razen za naselje Vransko.
Tabela 1: Pregled enot urejanja prostora
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|Naselje iz |Ime enote |Šifra Enote |Predviden |
|RPE |urejanja |urejanja prostora |OPPN/ |
| |prostora |– oznaka v |za del ali |
| | |grafičnih prilogah |celo območje, |
| | | |skladno z |
| | | |določili |
| | | |ODLOKA |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|01 BRODE | | | |
+-----------+---------------+------+------------+--------------+
| | |BR01-1|BRO1/1 | |
+-----------+---------------+ +------------+--------------+
| | | |BR01/2 |OPPN 1.1 |
+-----------+---------------+------+------------+--------------+
|02 ČEPLJE | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ČEPLJE |ČE02-1 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ČEPLJE - NA |ČE02-2 | |
| |BREGU | | |
+-----------+---------------+------+------------+--------------+
| |ČEPLJE - | |ČE02-3/1 |OPPN 2.1 |
| |POSLOVNA CONA |ČE02-3| | |
+-----------+---------------+ +------------+--------------+
| | | |ČE02-3/2 |OPPN 2.2 |
| | | | |(za obstoječi |
| | | | |del velja |
| | | | |veljavni zn |
| | | | |za razširitev |
| | | | |predvidena |
| | | | |izdelava |
| | | | |oppn) |
+-----------+---------------+------+------------+--------------+
| |ČEPLJE - |ČE02-4|ČE02-4/1 |Veljajo |
| |POLIGON | | |določila |
| | | | |obstoječega |
| | | | |IPA – |
| | | | |lokacijski |
| | | | |načrt |
| | | +------------+--------------+
| | | |ČE02-4/2 |OPPN 2.3 |
+-----------+---------------+------+------------+--------------+
|03 ČRETA | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|04 JERONIM | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |SPODNJA |SP04-1 | |
| |JESENICA | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |KALE |KA04-2 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PEČENIK - LAZ |PE04-3 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|05 LIMOVCE | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|06 LOČICA | | | |
|PRI | | | |
|VRANSKEM | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |LOČICA PRI |LO06-1 | |
| |VRANSKEM | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |BISTRICA |BI06-2 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |REMS |RE06-3 |OPPN 6.1 |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |JASOVNIK - |JA06-4 |OPPN 6.2 |
| |PREDELAVA | | |
| |ODPADKOV | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|07 | | | |
|PRAPREČE | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PODGRAD- |PO07-1 |OPPN 7.1 |
| |ŠPORTNO | | |
| |TURISTIČNI | | |
| |KOMPLEKS | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PRAPREČE |PR07-2 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PRAPREČE-SUHI |PR07-3 | |
| |ZADRŽEVALNIK | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|08 PREKOPA | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PREKOPA |PR08-1 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PREKOPA |PR08-2 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |MALA PREKOPA |MA08-3 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |PREKOPA VZHOD |PR08-4 |OPPN 8.1 |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|09 SELO | | | |
|PRI | | | |
|VRANSKEM | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|10 STOPNIK | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |STOPNIK |ST10-1 |OPPN 10.1 |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |JEVŠE |JE10-2 |OPPN 10.2 |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|11 TEŠOVA | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |TEŠOVA |TE11-1 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |TEŠOVA- |TE11-2 |OPPN 11.1 |
| |STRELIŠČE | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|12 VOLOGA | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |VOLOGA |VO12-1 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|13 VRANSKO | | | |
+-----------+---------------+-------+-----------+--------------+
| |VRANSKO |VR13-1 |S |VR13-1b/SS6 |
| |NASELJE | |podenotami |Do izdelave |
| |Območje | |razvidno |OPPN je na |
| |urbanističnega | |iz 21. |območju enote |
| |načrta | |člena, |VR13-1b/SS6 |
| | | |tabele 9 |mogoča |
| | | | |gradnja pod |
| | | | |določili OPN. |
| | | | |Kot grafična |
| | | | |podlaga za |
| | | | |umestitev |
| | | | |objektov se |
| | | | |upošteva |
| | | | |grafični del |
| | | | |Prostorskih |
| | | | |ureditvenih |
| | | | |pogojev Po |
| | | | |Zavrteh, |
| | | | |št.proj. |
| | | | |771/03/04 |
| | | | |izdelal |
| | | | |Razvojni |
| | | | |center |
| | | | |Planiranje |
| | | | |d.o.o. Celje, |
| | | | |kot strokovna |
| | | | |podlaga. |
| | | | | |
| | | | |VR 13-1a s |
| | | | |podenotami |
| | | | |Do izdelave |
| | | | |OPPN je na |
| | | | |območju enote |
| | | | |VR13-a s |
| | | | |podenotami |
| | | | |mogoča |
| | | | |gradnja pod |
| | | | |določili OPN. |
| | | | |Kot grafična |
| | | | |podlaga za |
| | | | |umestitev |
| | | | |objektov se |
| | | | |upošteva |
| | | | |grafični del |
| | | | |Prostorskih |
| | | | |ureditvenih |
| | | | |pogojev |
| | | | |Vransko št. |
| | | | |proj. 065/97 |
| | | | |izdelal |
| | | | |Razvojni |
| | | | |center |
| | | | |Planiranje |
| | | | |d.o.o. Celje, |
| | | | |kot strokovna |
| | | | |podlaga. |
| | | | | |
| | | | |Predvidena |
| | | | |izdelava OPPN |
| | | | |skladno z |
| | | | |opredelitvijo |
| | | | |odloka za |
| | | | |celoto |
| | | | |oziroma |
| | | | |posamezne |
| | | | |podenote. |
+-----------+---------------+-------+-----------+--------------+
| |VRANSKO DROLC |DR13-2 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |VRANSKO - |ČN13-3 | |
| |ČISTILNA | | |
| |NAPRAVA | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|14 ZAHOMCE | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ZGORNJE |ZG14-1 | |
| |ZAHOMCE | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ZAHOMCE RAVNE |ZA14-2 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ZAHOMCE |ZA14-3 | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|15 | | | |
|ZAJASOVNIK | | | |
|DEL | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|16 | | | |
|ZAPLANINA | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ZAPLANINA - |ZA16-1 | |
| |SUHI | | |
| |ZADRŽEVALNIK | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
|VRANSKO | | | |
|PREOSTALI | | | |
|PROSTOR | | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
| |ENOTA VRANSKO |EUP-VRop | |
| |ODPRTI PROSTOR | | |
| |Območje | | |
| |razpršene | | |
| |poselitve | | |
+-----------+---------------+-------------------+--------------+
6. člen
3.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območja občine razen za posamezna območja, kjer je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3.2 SPLOŠNA DOLOČILA – NAMENSKA RABA PROSTORA
3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti posegov v prostor
(1) Osnovna namenska raba prostora
Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
1. območja stavbnih zemljišč,
2. območja kmetijskih zemljišč,
3. območja gozdnih zemljišč,
4. območja vodnih zemljišč,
5. območja drugih zemljišč (območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja).
(2) Podrobnejša namenska raba prostora
Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
(3) Javne površine so območja z namensko rabo: prometne površine (P, PC, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi (gozdovi s posebnim namenom), zelene obvodne površine.
Tabela 2: Prikaz kategorij namenske rabe in dopustnih dejavnosti
+------------+------+------------------------------------------+
|OBMOČJA |Oznaka| Območja podrobnejše namenske rabe |
|OSNOVNE | | |
|NAMENSKE | | |
|RABE | | |
+------------+------+------------------------------------------+
|OBMOČJA | | |
|STAVBNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+------------+------+------------------------------------------+
| |S |Območja stanovanj, |
| | |ki so namenjena bivanju in spremljajočim |
| | |dejavnostim. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |SS |Stanovanjske površine, |
| | |ki so namenjen bivanju brez ali s |
| | |spremljajočimi dejavnostmi. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |SK |Površine podeželskega naselja, |
| | |ki so namenjene površinam kmetij z |
| | |dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |SP |Površine počitniških hiš, |
| | |ki so namenjene za počitek. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |C |Območja centralnih dejavnosti, |
| | |ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in |
| | |družbenim dejavnostim ter bivanju. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti, |
| | |kot so območja historičnega ali novih |
| | |jeder, kjer gre pretežno za prepletanje |
| | |trgovskih, oskrbnih, storitvenih, |
| | |upravnih, socialnih, zdravstvenih, |
| | |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, |
| | |verskih in podobnih dejavnosti ter |
| | |bivanje. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |CD |Druga območja centralnih dejavnosti, |
| | |kjer prevladuje določena dejavnost, razen |
| | |stanovanj. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |I |Območja proizvodnih dejavnosti, |
| | |ki so pretežno namenjene industrijskim, |
| | |proizvodnim in spremljajočim storitvenim |
| | |ter servisnim dejavnostim. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |IG |Gospodarske cone, |
| | |ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, |
| | |prometnim, trgovskim, poslovnim in |
| | |proizvodnim dejavnostim. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |B |Posebna območja, |
| | |ki so namenjena hotelom, bungalovom in |
| | |drugim objektom za turistično ponudbo in |
| | |nastanitev. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |BT |Površine za turizem, |
| | |ki so namenjene hotelom, bungalovom in |
| | |drugim objektom za turistično ponudbo in |
| | |nastanitev. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |BD |Površine drugih območij, |
| | |ki so namenjene zlasti večjim |
| | |nakupovalnim centrom, sejmiščem, |
| | |zabaviščnim parkom, prireditvenim |
| | |prostorom in drugim podobnim dejavnostim. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |BC |Športni centri |
+------------+------+------------------------------------------+
| |Z |Območja zelenih površin, |
| | |ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot |
| | |so območja za turizem, nakupovalna |
| | |središča in podobno. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport, |
| | |ki so namenjene oddihu, rekreaciji in |
| | |športom na prostem. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |ZP |Parki kot urejena območja odprtega |
| | |prostora v naselju. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |ZD |Druge urejene zelene površine, kot so |
| | |zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo |
| | |funkcijo. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |ZK |Pokopališča, ki so namenjena površinam za |
| | |pokop in spominu na umrle. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |P |Območja prometnih površin, |
| | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja |
| | |telekomunikacij |
+------------+------+------------------------------------------+
| |PC |Površine cest |
+------------+------+------------------------------------------+
| |PO |Ostale prometne površine, |
| | |ki so namenjene objektom transportne |
| | |infrastrukture ter objektom in napravam |
| | |za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, |
| | |prometni terminali, večja postajališča |
| | |avtobusnega prometa) |
+------------+------+------------------------------------------+
| |T |Območja komunikacijske infrastrukture, |
| | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja |
| | |telekomunikacij. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |E |Območja energetske infrastrukture, |
| | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja energetike. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |O |Območja okoljske infrastrukture, |
| | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja oskrbe z |
| | |vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja |
| | |z odpadki. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |F |Območja za potrebe obrambe v naseljih, |
| | |ki so namenjena izključno za obrambne |
| | |potrebe, na katerih potekajo stalne |
| | |aktivnosti zlasti za namestitev, |
| | |usposabljanje in delovanje vojske. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |A |Območja razpršene poselitve |
| | |kot avtohtoni poselitveni vzorec v |
| | |krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi |
| | |samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, |
| | |razpršenih, raztresenih, razpostavljenih |
| | |in razloženih naselij ter drugih oblik |
| | |strnjenih manjših naselij (manjša |
| | |gručasta naselja). |
+------------+------+------------------------------------------+
| | |Razpršena gradnja, |
| | |kot so zemljišče pod stavbo izven območij |
| | |stavbnih zemljišč (informacija o |
| | |dejanskem stanju). |
+------------+------+------------------------------------------+
|OBMOČJA | | |
|KMETIJSKIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+------------+------+------------------------------------------+
| |K1 |Najboljša kmetijska zemljišča |
+------------+------+------------------------------------------+
| |K2 |Druga kmetijska zemljišča |
+------------+------+------------------------------------------+
|OBMOČJA | | |
|GOZDNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+------------+------+------------------------------------------+
| |G |Gozdna zemljišča, |
| | |kot so zemljišča, porasla z gozdnim |
| | |drevjem, zemljišča namenjena gojenju in |
| | |ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter |
| | |zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z |
| | |Zakonom o gozdovih določena kot gozd. |
+------------+------+------------------------------------------+
|OBMOČJA VODA| | |
+------------+------+------------------------------------------+
| |V |Območja površinskih voda, |
| | |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s |
| | |področja rabe voda. |
+------------+------+------------------------------------------+
| |VC |Celinske vode |
+------------+------+------------------------------------------+
| |VI |Območja vodne infrastrukture, |
| | |ki so namenjena vodnim zemljiščem |
| | |površinskih voda in vodnim objektom, kot |
| | |so pregrade, jezovi in podobno. |
+------------+------+------------------------------------------+
|OBMOČJA | | |
|DRUGIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+------------+------+------------------------------------------+
7. člen
3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, določen je za območja podrobnejše namenske rabe.
(2) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
(3) Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele.
(4) Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom naj ne presegajo spodaj opredeljenih vrednosti:
Tabela 3: Faktor izrabe in zazidanosti
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Namenska raba parcele |Faktor |Faktor |
| |zazidanosti (FZ) |izrabe (FI) |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Čista stanovanjska območja |0,4 |1,2 |
|Splošna stanovanjska območja | | |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Stanovanjska območja s |0,2 |0,4 |
|kmetijskimi gospodinjstvi | | |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Območja urbanih središč |0,9 |3,5 |
|zaselka, vasi | | |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Območja objektov družbene |0,6 |1,6 |
|infrastrukture | | |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Območja proizvodnih dejavnosti |0,8 |2,4 |
+-------------------------------+-----------------+------------+
3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
8. člen
3.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
V območju OPN so dopustne naslednje vrste posegov razen, če ni določeno drugače:
a) vzdrževanje objektov in naprav :
– za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, redna vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist; adaptacije, spremembe rabe in namembnosti, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in gradnje (stavb in gradbenih inženirskih objektov), tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja, spremembe rab objektov;
b) gradnje
– gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo,
– dozidave skladno z veljavno zakonodajo,
– nadzidave,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov,
– dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici,
– gradnja inženirskih objektov,
– gradnje in postavitve enostavnih objektov:
– gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:
– objekti za lastne potrebe;
– ograje;
– pomožni infrastrukturni objekti;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
– gradnja vadbenih objektov,
– postavitev spominskih obeležij,
– postavitev urbane opreme.
c) sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja ali enote urejanja.
d) gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine:
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov;
– redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve;
– gradnja novih objektov, rekonstrukcije in gradnje objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo;
– za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez);
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter telekomunikacije (vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, gradnja MHE);
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda;
– ureditve javnih površin, urbane opreme, otroških igrišč, postavitve spominskih plošč in drugih obeležij;
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo;
– ureditve zelenih površin, parkov.
Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oz. skladno z veljavno zakonodajo.
Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta.
Gradnje objektov z dodatno dovoljeno namensko rabo so dovoljene, če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.
V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.
Dejavnosti
(Se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju.):
– primarne dejavnosti:
E) kmetijstvo, lov, gozdarstvo:
01 kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve,
02 gozdarstvo in gozdarske storitve;
F) ribištvo in ribiške storitve;
G) rudarstvo:
CA pridobivanje energetskih surovin,
CB pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih.
– sekundarne dejavnosti:
H) predelovalne dejavnosti,
DA) proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov,
DB) proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov,
DC) proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov (razen oblačil),
DD) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (razen pohištva),
DE) proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo,
DF) proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva,
DG) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken,
DH) proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas,
DI) proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov,
DJ) proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov,
DK) proizvodnja strojev in naprav,
DL) proizvodnja električne in optične opreme,
DM) proizvodnja vozil in plovil,
DN) proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža,
E) oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja,
F) gradbeništvo.
– terciarne dejavnosti:
G) trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe,
H) gostinstvo,
I) promet, skladiščenje in zveze,
J) finančno posredništvo,
K) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve.
– kvartarne dejavnosti:
L) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje,
M) izobraževanje,
N) zdravstvo in socialno varstvo,
O) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti,
P) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem,
Q) eksteritorialne organizacije in združenja.
9. člen
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe
V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev, določenih v OPN, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj:
Tabela 4: Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe
+------+-------------------------------------------------------+
|Oznaka|Območja podrobnejše namenske rabe, opredelitev |
| |podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev |
+------+-------------------------------------------------------+
|SS |Stanovanjske površine, ki so namenjen bivanju brez ali |
| |s spremljajočimi dejavnostmi |
| +-------------------------------------------------------+
| |1. Tipologija zazidave: prostostoječi objekti |
| +-------------------------------------------------------+
| |2. Dopustne dejavnosti: |
| |Stanovanjska, gradnja novih stanovanjskih stavb in |
| |spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, |
| |storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem |
| |območjem; terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe |
| |stanovanjskega območja in naselja. |
| +-------------------------------------------------------+
| |3. Dopustne gradnje: |
| |– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z |
| |namensko rabo območja; |
| |– za pozidanost in oblikovanje oziroma za |
| |večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim |
| |faktorjem izrabe parcele ; |
| |– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v |
| |skladu z namensko rabo območja ter v skladu z |
| |višinskim gabaritom, dovoljenim za to območje; |
| |spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod |
| |pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko |
| |rabo tega območja; |
| |– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov (razen |
| |objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, |
| |spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti |
| |za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za |
| |pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem |
| |izrabe (FI); |
| |– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova |
| |namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; |
| |– dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev |
| |okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih |
| |vplivov na bivalne in delovne pogoje; urejene so lahko |
| |v pritličnih ali kletnih prostorih objektov; |
| |– šport in rekreacija; |
| |– odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem |
| |ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar |
| |je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne |
| |infrastrukture oz. urejanja javnih površin in kadar je |
| |predvidena rekultivacija; |
| |– legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, |
| |kot veljajo za novogradnje. |
| +-------------------------------------------------------+
| |4. Dopustni objekti |
| |STAVBE: |
| |– stanovanjske stavbe, |
| |– nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede |
| |dopustnih dejavnosti. |
| |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
| |– otroška in druga javna igrišca ter igrišca za športe |
| |na prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice. |
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, gradnje in postavitve ograj v skladu s pogoji |
| |tega odloka, postavitve začasnih objektov in vadbenih |
| |objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. |
| |Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v |
| |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z |
| |dovoljenim faktorjem izrabe (FI). |
+------+-------------------------------------------------------+
| |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja |
| |Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, |
| |storitvene stavbe in trgovine) praviloma podolgovat |
| |tloris v razmerju stranic vsaj 1:1,2 do 1:1,5. Na |
| |strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s |
| |terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne |
| |smejo presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, |
| |ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na |
| |fasadah. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami |
| |se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega |
| |razmerja. |
| |Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + M ali |
| |(K) + P + 1 oz. prilagojeno višinskim gabaritom na |
| |sosednjih objektih z enako namembnostjo; Nadzidave |
| |stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega |
| |višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je |
| |potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati |
| |tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe |
| |ne izstopajo iz silhuete naselja. Na nagnjenem terenu |
| |mora biti klet vsaj deloma vkopana. |
| |Streha: |
| |Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je |
| |potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe |
| |stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri |
| |daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega |
| |naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko |
| |zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine |
| |niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od |
| |30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona |
| |naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je |
| |praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, |
| |če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje |
| |strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del |
| |frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. |
| |Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu |
| |oblikovanju frčad v okolici. Strehe nad prizidki |
| |morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno |
| |za zimske vrtove. |
| |Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave |
| |in rekonstrukcije morajo izhajati iz okolja. |
| |Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih |
| |odprtin naj izhajajo iz funkcije objekta. S prizidki |
| |je treba zagotavljati skladnost celotne podobe objekta |
| |V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo |
| |členiti na manjše gradbene mase. Na urbanih območjih |
| |je možno sodobnejše oblikovanje objektov kombinacija |
| |ravne strehe ali v naklonu z uporabo sodobnih obložnih |
| |materialov les, steklo, beton. Stavbe so lahko grajene |
| |klasično ali montažno. |
| |Lokacijski podatki posebnega dela projekta za |
| |pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati |
| |grafični prikaz analize okolice (lega stavb v |
| |prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine |
| |stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na |
| |fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se |
| |gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s |
| |katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za |
| |oblikovanje objektov. |
+------+-------------------------------------------------------+
|SK |Površine podeželskega naselja, |
| |ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi |
| |dejavnostmi in bivanju |
| +-------------------------------------------------------+
| |1. Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjski |
| |objekti, gospodarski objekti za potrebe kmetije, |
| |turizma |
| +-------------------------------------------------------+
| |2. Dopustne dejavnosti: |
| |Gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih |
| |kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti |
| |ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij. Poleg |
| |bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: |
| |gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oz. na |
| |podeželju, trgovina ter storitvene dejavnosti, |
| |poslovne dejavnosti in druge dejavnosti, ki ne |
| |generirajo tovornega prometa, dopolnilne dejavnosti na |
| |kmetiji (terciarne in kvartarne dejavnosti, turizem, |
| |proizvodnja, storitve, šport in rekreacija), ki ne |
| |povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami |
| |in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne |
| |in delovne pogoje, šport in rekreacijo. |
| +-------------------------------------------------------+
| |3. Dopustne gradnje: |
| |– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z |
| |namensko rabo območja; |
| |– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v |
| |skladu z namensko rabo območja ter v skladu z |
| |višinskim gabaritom dovoljenim za to območje; |
| |– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod |
| |pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko |
| |rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno |
| |dejavnost kmetije; |
| |– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih |
| |objektov, postavitve začasnih in vadbenih objektov ter |
| |spominskih obeležij in urbane opreme . Pomožni objekti |
| |za lastne potrebe in pomožni kmetijsko-gozdarski |
| |objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za |
| |pozidanost območja. |
| +-------------------------------------------------------+
| |4. Dopustni objekti |
| |STAVBE: |
| |– stanovanjske stavbe, |
| |– nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede |
| |dopustnih dejavnosti). |
| |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
| |– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe |
| |na prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice. |
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, gradnje in postavitve ograj v skladu s pogoji |
| |tega odloka, postavitve začasnih objektov in vadbenih |
| |objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. |
| |Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v |
| |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z |
| |dovoljenim faktorjem izrabe (FI). |
| +-------------------------------------------------------+
| |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja |
| |Tlorisni gabarit : praviloma podolgovat tloris v |
| |razmerju stranic vsaj 1:1,2 do 1:3. Na strmejših legah |
| |mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi |
| |plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo |
| |presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne |
| |smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. |
| |Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme |
| |bistveno porušiti zgoraj predpisanega razmerja. |
| |Višinski gabarit stavb praviloma od (K) + P + M do (K) |
| |+ P , oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na |
| |sosednjih objektih z enako namembnostjo; Nadzidave |
| |stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega |
| |višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je |
| |potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati |
| |tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe |
| |ne izstopajo iz silhuete naselja. Na nagnjenem terenu |
| |mora biti klet vsaj deloma vkopana. |
| |Streha: |
| |Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je |
| |potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe |
| |stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri |
| |daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega |
| |naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko |
| |zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine |
| |niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od |
| |30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona |
| |naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je |
| |praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, |
| |če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje |
| |strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del |
| |frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. |
| |Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu |
| |oblikovanju frčad v okolici. Strehe nad prizidki |
| |morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno |
| |za zimske vrtove. |
| |Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave |
| |in rekonstrukcije morajo izhajati iz okolja. |
| |Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih |
| |odprtin naj izhajajo iz funkcije objekta. S prizidki |
| |je treba zagotavljati skladnost celotne podobe objekta |
| |V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo |
| |členiti na manjše gradbene mase. Na urbanih območjih |
| |je možno sodobnejše oblikovanje objektov kombinacija |
| |ravne strehe ali v naklonu z uporabo sodobnih obložnih |
| |materialov les, steklo, beton. Stavbe so lahko grajene |
| |klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb |
| |morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. |
| |Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo: |
| |Gospodarski objekti in druge stavbe (gospodarska |
| |poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, vinske |
| |kleti) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim |
| |stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Morajo biti |
| |po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju |
| |streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in |
| |gospodarskimi objekti. |
| |Objekti morajo biti praviloma podolgovatega tlorisa. V |
| |primeru velikih gradbenih mas je potrebno objekt |
| |členiti na manjše gradbene mase. Objekti so lahko |
| |enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega |
| |podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati |
| |12m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme |
| |presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična |
| |dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v |
| |temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) |
| |ali temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah). Za |
| |hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba |
| |nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi |
| |prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom. |
| |Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesna in |
| |ustrezno vzdrževana. Pomožni in začasni objekti za |
| |potrebe kmetovanja (kozolci, shrambe orodja) so |
| |praviloma v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do |
| |višine največ 2,6m, naklon strehe 30° do 45° oziroma |
| |kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma |
| |temnordeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) |
| |ali temnosive barve (praviloma v višinskih legah). |
| |Čebelnjaki so praviloma leseni, pritlični s kapno lego |
| |do višine največ 2,6m, naklon strehe 30° do 45° |
| |oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za |
| |kritino, ki mora biti praviloma temnordeče, opečne |
| |barve (praviloma v nižinskih legah) ali temnosive |
| |barve (praviloma v višinskih legah). V objektu so |
| |lahko površine panjev, čebelarska delavnica in |
| |priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten. |
+------+-------------------------------------------------------+
|SP |Površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek |
| +-------------------------------------------------------+
| |1. Tipologija zazidave: prostostoječi objekti, |
| |enostanovanjske stavbe s spremljajočimi objekti |
| +-------------------------------------------------------+
| |2. Dopustne dejavnosti: |
| |stanovanjska, bivanje. |
| +-------------------------------------------------------+
| |3. Dopustne gradnje: |
| |– počitniški objekti |
| +-------------------------------------------------------+
| |4. Dopustni objekti |
| |STAVBE: |
| |– stanovanjske stavbe. |
| |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
| |– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe |
| |na prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice. |
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, gradnje in postavitve ograj v skladu s pogoji |
| |tega odloka, postavitve začasnih objektov in vadbenih |
| |objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. |
| |Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v |
| |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z |
| |dovoljenim faktorjem izrabe (FI). |
| +-------------------------------------------------------+
| |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja |
| |Tlorisni gabarit :praviloma podolgovat tloris v |
| |razmerju stranic vsaj 1:1,2 do 1:5. Na strmejših legah |
| |mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi |
| |plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo |
| |presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne |
| |smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. S |
| |prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj |
| |predpisanega razmerja. |
| |Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P ali (K) |
| |+ P + M oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na |
| |sosednjih objektih z enako namembnostjo; Pri določanju |
| |višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih |
| |višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako |
| |da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Na |
| |nagnjenem terenu mora biti klet vkopana. |
| |Streha: |
| |Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je |
| |potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe |
| |stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri |
| |daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega |
| |naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko |
| |zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine |
| |niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od |
| |30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona |
| |naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je |
| |praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, |
| |če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje |
| |strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del |
| |frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. |
| |Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu |
| |oblikovanju frčad v okolici. |
| |Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave |
| |in rekonstrukcije morajo izhajati iz okolja. |
| |Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih |
| |odprtin naj izhajajo iz funkcije objekta. S prizidki |
| |je treba zagotavljati skladnost celotne podobe |
| |objekta. |
| |Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. |
| |Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno |
| |usklajene z osnovno stavbo. |
+------+-------------------------------------------------------+
|CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti, |
| |kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre |
| |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, |
| |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, |
| |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in |
| |podobnih dejavnosti ter bivanje |
| +-------------------------------------------------------+
| |Za območja centralnih dejavnosti so v veljavi določila |
| |PUP Vransko in predvidenih OPPN: |
| |– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen |
| |velikosti in legi parcele ter namembnosti območja in |
| |funkciji stavb. |
| |– Tlorisni gabariti stavb morajo slediti tipičnemu |
| |razmerju značilnemu za stavbno dediščino na območju. |
| |Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo |
| |stavb in ne smejo presegati max. višine slemena |
| |najvišjega objekta v okolici. |
| |– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih |
| |oblik in obdelave. |
| |– Stavbe morajo biti arhitektonsko kvalitetno |
| |oblikovane. |
| |– Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo |
| |funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran |
| |dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir. |
+------+-------------------------------------------------------+
|CD |Druga območja centralnih dejavnosti, |
| |kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj, |
| |podrobneje opredeljena v OPPN. |
+------+-------------------------------------------------------+
|IG |Gospodarske cone, |
| |ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, |
| |trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, |
| |podrobneje opredeljena v OPPN. |
| +-------------------------------------------------------+
| |1. Tipologija zazidave: ni opredeljena |
| +-------------------------------------------------------+
| |2. Dopustne dejavnosti: |
| |obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim |
| |in proizvodnim dejavnostim |
| +-------------------------------------------------------+
| |3. Dopustne gradnje: |
| |– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave |
| |obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z |
| |namensko rabo območja; |
| |– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod |
| |pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko |
| |rabo tega območja; |
| |– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov; |
| |– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova |
| |namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; |
| |– dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev |
| |okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih |
| |vplivov na bivalne in delovne pogoje, šport in |
| |rekreacijo; |
| |– odstranitev objektov in delov objektov; |
| |– legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, |
| |kot veljajo za novogradnje. |
| +-------------------------------------------------------+
| |4. Dopustni objekti |
| |STAVBE: |
| |– nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede |
| |dopustnih dejavnosti. |
| |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
| |ENOSTAVNI OBJEKTI: |
| |Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne |
| |potrebe, gradnje in postavitve ograj v skladu s pogoji |
| |tega odloka, postavitve začasnih objektov in vadbenih |
| |objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. |
| |Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v |
| |okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z |
| |dovoljenim faktorjem izrabe (FI). |
| +-------------------------------------------------------+
| |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja |
| |Tlorisni gabarit : |
| |– tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati |
| |funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter |
| |tehnološke pogoje in omejitve. |
| |Višinski gabarit stavb: |
| |– vertikalni gabariti dopolnilnih gradenj proizvodnih |
| |objektov morajo upoštevati višinske gabarite obstoječe |
| |gradbene strukture. Pri oblikovanju je potrebno |
| |upoštevati prostorske dominante. |
| |Streha: |
| |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne |
| |strehe, lahko pa tudi polkrožne in enokapne strehe |
| |majhnega naklona; |
| |– dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in |
| |sončnih celic. |
| |Arhitektonsko oblikovanje stavb: |
| |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
| |členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
| |sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih |
| |barv kot poudarkov); |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo |
| |oblikovane in členjene kot glavne fasade, z njihovim |
| |oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. |
+------+-------------------------------------------------------+
|BT |Površine za turizem, |
| |ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom |
| |za turistično ponudbo in nastanitev, |
| |skladno z usmeritvami, predvidenimi z OPPN. |
| +-------------------------------------------------------+
| |Dopustni objekti so : |
| |– hoteli, penzioni, počitniška stanovanja, |
| |– terciarne dejavnosti za potrebe območja, |
| |– šport in rekreacija. |
+------+-------------------------------------------------------+
|ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so |
| |namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem, |
| |skladno z usmeritvami, predvidenimi z OPPN in PUP |
| |Vransko. |
| +-------------------------------------------------------+
| |Dopustni objekti so: |
| |– športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
| |otroška igrišča; |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske |
| |– infrastrukture; |
| |– nestanovanjske stavbe kot dopolnilna ponudba |
| |(slačilnica, bife ...). |
+------+-------------------------------------------------------+
|ZD |Druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z |
| |zaščitno oziroma drugo funkcijo |
| |gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. |
| +-------------------------------------------------------+
| |Dopustni objekti so: |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
| |– gradnja pomožnih in začasnih objektov: spominska |
| |obeležja; urbana oprema. |
+------+-------------------------------------------------------+
|ZK |Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in |
| |spominu na umrle |
| +-------------------------------------------------------+
| |Dopustni so: |
| |– pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov, |
| |pokopališke stavbe in spremljajoči objekti; |
| |– za potrebe pokopališča: manjše trgovske stavbe (kot |
| |sestavni del dejavnosti ) in stavbe za druge |
| |storitvene dejavnosti; |
| |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
| |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
| |– dopustni enostavni objekti, pomožni objekti (ograje, |
| |samo: varovalna ograja, oporni zid; spominska |
| |obeležja; urbana oprema). |
+------+-------------------------------------------------------+
|P, O |Ostale prometne površin in območja okoljske |
| |infrastrukture |
| +-------------------------------------------------------+
| |Dopustne gradnje in druga dela: novogradnje, |
| |rekonstrukcije, prenove, gradnje, dozidave, nadgradnje |
| |infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav. |
+------+-------------------------------------------------------+
Tabela 5: Podrobnejši pogoji
+--------+-----------------------------------------------------+
|A |Območja razpršene poselitve |
| |kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke |
| |gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,|
| |razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, |
| |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih |
| |oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta |
| |naselja). |
| +-----------------------------------------------------+
| |1. Tipologija zazidave: |
| |prosto stoječi objekti |
| +-----------------------------------------------------+
| |2. Dopustne dejavnosti: |
| |stanovanjska, gradnja novih stanovanjskih stavb |
| |namenjena bivanju, in turizmu kot SK. |
| +-----------------------------------------------------+
| |3. Dopustne gradnje: |
| |– kot pri SK. |
| +-----------------------------------------------------+
| |4. Dopustni objekti |
| |– kot pri SK. |
| +-----------------------------------------------------+
| |5. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja |
| |– kot pri SK. |
+--------+-----------------------------------------------------+
|Samo |Razpršena gradnja, |
|fundus |kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih |
|objekta |zemljišč (informacija o dejanskem stanju). |
| +-----------------------------------------------------+
| |Dovoljena gradnja: |
| |Gradnja novih objektov ni dovoljena. Dovoljena je |
| |rekonstrukcija in investicijsko-vzdrževalna dela v |
| |okviru obstoječih gabaritov zakonito zgrajenih |
| |objektov. |
+--------+-----------------------------------------------------+
|K1, K2 |OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| |Najboljša kmetijska zemljišča, druga kmetijska |
| |zemljišča |
| +-----------------------------------------------------+
| |Območja kmetijskih zemljišč se urejajo v skladu z |
| |zakoni in predpisi, ki urejajo to področje, pri tem |
| |pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne |
| |dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo |
| |kmetijskih površin. Morebitne agrarne operacije je |
| |dovoljeno izvajati le v skladu s predpisi. Pri |
| |izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno |
| |zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in |
| |zagotovljena pestrost krajine. Sečnja posameznih |
| |dreves in omejkov je dovoljena v skladu s predpisi in|
| |gozdno gojitvenimi načrti. |
| |Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še |
| |naslednji posegi: |
| |– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in |
| |melioracije; |
| |– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
| |negativnim delovanjem voda; |
| |– sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč |
| |odpadkov v osnovno namensko rabo; |
| |– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in |
| |kolesarskih poti; |
| |– gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, |
| |ograj za pašo živine in začasnih objektov namenjenih |
| |prireditvam v skladu s predpisi; |
| |– gradnje in postavitve napajališč ter naprav in |
| |opreme za varstvo pred točo. |
| |Gradnja ostalih objektov je možna le v skladu z OPN |
| |Občine Vransko. |
| |Če za potrebe kmetije ni mogoče uporabiti zemljišč v |
| |prostorskih enotah SS in SK, je pod posebnimi pogoji |
| |dopustno na kmetijskem zemljišču: |
| |– objekti in naprave v okviru preselitve kmetije so |
| |dopustni ob pogoju, da so v skladu z OPN Vransko; |
| |– preselitev kmetije predstavlja strnjeno celoto, |
| |stanovanjski objekt s preostalimi objekti kmetije; |
| |– je lega čim bližje obstoječi lokaciji kmetije ter |
| |naselja oziroma zaselka, ob obstoječi cesti in je |
| |mogoče z razumnimi stroški zagotoviti komunalno |
| |opremo zemljišča; |
| |– ne bo povzročila vidnega razvrednotenja prostora; |
| |– ne bo povzročila negativnih vplivov na okolje; |
| |– ne bo ogrožala naravnih vrednot, biotske |
| |raznovrstnosti in kulturne dediščine ter kakovosti |
| |naravnih virov ali oteževala kmetijske dejavnosti |
| |drugih. |
| |Vadbeni objekti; |
| |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na |
| |prostem so: kolesarska steza, sprehajalna pot in |
| |druge ureditve, skladno z zakonom. |
| |Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne |
| |ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v|
| |nasprotju z interesi kmetijstva in je zanje potrebno |
| |pridobiti ustrezno soglasje občinskega upravnega |
| |organa, pristojnega za kmetijstvo. |
+--------+-----------------------------------------------------+
|G |OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| |Gozdna zemljišča, |
| |kot zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča |
| |namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov |
| |ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom |
| |o gozdovih določena kot gozd. |
| +-----------------------------------------------------+
| |V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z |
| |gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo |
| |ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je |
| |potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma |
| |urediti nadomestne. |
| |Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da |
| |gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab|
| |prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema |
| |odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih |
| |lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim |
| |gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. |
| |Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno |
| |upoštevati tipološke značilnosti krajine ter |
| |zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, |
| |značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in |
| |značilnosti obstoječega gozdnega roba. |
| |Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in |
| |drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena |
| |izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je |
| |potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo |
| |večje gozdne površine. Grmišča, ki oblikujejo gozdne |
| |robove, naj se ohranjajo v obstoječem stanju. |
| |Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno |
| |potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove, |
| |Območne enote Celje. |
| |V območjih gozdov so dovoljeni: |
| |– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovsko- |
| |gojitvenimi načrti; |
| |– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno |
| |z zakonom o gozdovih; |
| |– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, |
| |gozdnih vlak, planinskih, sprehajalnih, kolesarskih |
| |poti; |
| |– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
| |negativnim delovanjem voda; |
| |– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; |
| |– ureditve za potrebe lova in ribolova; |
| |– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter |
| |nasipov; |
| |– gradnje obor, ograditve posameznih delov gozdov v |
| |skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov; |
| |– sanitarne sečnje; |
| |– gradnje so dovoljene le za enak namen ter v enakih |
| |ali manjših gabaritih; |
| |– v območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso |
| |dovoljeni, izjemoma so dopustne lokalne krčitve za |
| |infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na |
| |okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij. Z gozdovi, ki |
| |še niso razglašeni je potrebno gospodarjenje |
| |prilagoditi tako, da se skrbi za ohranjanje njihove |
| |gozdne rabe v skladu s predpisi in |
| |gozdnogospodarskimi načrti. |
+--------+-----------------------------------------------------+
|VC, VI |Območja površinskih voda, območja vodne |
| |infrastrukture, |
| |ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
| |rabe voda. |
| +-----------------------------------------------------+
| |Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in |
| |priobalnega zemljišča (VC) so dovoljene le: |
| |– vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno|
| |(ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje |
| |hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih |
| |voda); |
| |– gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra; |
| |– gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture |
| |(prometne, telekomunikacijske, energetske (MHE) , |
| |komunalne in okoljske); |
| |– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih |
| |in napravah; |
| |– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
| |– oživljanje reguliranih vodotokov; |
| |– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda; |
| |– ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov; |
| |– postavitev naprav za potrebe študijskih in |
| |raziskovalnih dejavnosti. |
+--------+-----------------------------------------------------+
10. člen
3.4.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
(2) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov oz. z naslednjimi odmiki:
– odmik od roba cestišča, skladno z občinskim odlokom za lokalno cesto;
– vsaj 4.0 m od roba javne poti in meje sosednje parcele z možnim manjšim odmikom le ob soglasju lastnika sosednje parcele;
– odmiki med objekti naj bodo enaki višini kapi višjega objekta razne, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1.5 m višine kapi predvidenega objekta (osončenje);
– odmiki med objekti morajo upoštevati požarno varnostne normative.
(3) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
(4) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
(5) Ograje višine do 1.0 m naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
(6) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oz. dela naselja oz. prevladujočo orientacijo slemen.
(7) Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.
(8) Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo. Na plazljivih in nestabilnih območjih je gradnja mogoča le po predhodno izdelanem geotehničnem elaboratu.
(9) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje za opredeljena območja varstva narave in kulturne dediščine.
(10) Podrobnejše usmeritve za odmik od gozdnega roba:
– Nove stanovanjske in industrijske objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben zaradi zagotovitve varnosti objektov.
– Ob gozdnem robu je možno načrtovati manj zahtevne in enostavne objekte oz. infrastrukturne koridorje (prometnice, parkirišča, vodovod ...). Pri tem je potrebno predvidevati možnost poškodb objektov zaradi podiranja gozdnega drevja ali padajočih vej.
– Neposredno na gozdni rob je možno umestiti ureditve za potrebe rekreacije (športna igrišča ...) ali območja za posebne dejavnosti (sejmišča ...). Seveda je potrebno pri tem upoštevati, da posegi v gozd in gozdi rob niso dovoljeni.
– Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine v okviru urbanističnih zasnov zagotoviti primeren dostop. Ker je pri gospodarjenju z gozdovi v naselju potreben odvoz lesa (spravilo lesa po tleh – vlačenje, ne prihaja v poštev), je potrebno do površin zagotoviti primerno dovozno cesto v skladu z določili 8. člena Pravilnika o gozdnih prometnicah. Na gozdnem robu je prav tako potrebo zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča ...).
11. člen
3.4.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
(1) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
(2) Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je potrebno skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta do strehe v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
(3) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
(4) Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in v razmerju stranic 1:1.5 . V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit potrebno podrediti obstoječi zazidavi. Možna je sodobnejša zasnova (členjenost) v primeru, da ni v nasprotju z ostalimi določili iz tega odloka.
(5) Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je treba ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v zgornji alineji. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
(6) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
(7) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
(8) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
12. člen
3.4.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
3.4.6 (1) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji so podani v poglavju 3.4.2.
(2) Vsi objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Gabariti: pri določanju višine objektov je treba upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oz. drugih kakovostnih okoliških objektov v prostorski enoti, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe prostorske enote. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so enote urejanja prostora, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
(4) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oz. kakovostni podobi v prostorski enoti. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate. Gradnja stolpičev, šotorastih streh ni dovoljena.
(5) Fasade: pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali).
(6) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. žive barve kot so vijolična, travniško zelena, turkizno modra. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe in stavbnega pohištva.
(7) Stanovanjski objekti znotraj zaselkov in poselitvenih območij:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti;
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka;
– tloris: podolgovat, razmerje stranic do 1:1.5;
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje; pritličje in etaža;
– za objekte z večjo stavbno maso je izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35º do 45º, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti opečna ali po teksturi in barvi podobna opečni. Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe;
– fasade: omet bele ali svetle pastelne barve, sodobni obložni materiali v odvisnosti od arhitekture objekta (les, steklo ...).
(8) Gospodarski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti;
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka;
– tloris: podolgovat;
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje;
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju terena ali do 0,30 m nad njim;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35º do 45º, usklajeno z naklonom sosednjih streh; kritina mora biti opečne barve (v barvi in teksturi) in usklajena s tradicionalno; dopustni so čopi in frčade, ki morajo biti oblikovane enako, kot je oblikovanje osnovne strehe.
(9) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti ter proizvodnjo:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti, objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so namenjena javnemu programu;
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka;
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program;
– višina: (K)+P+1+M v skladu z indeksom izrabe in usmeritvami za OPPN;
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere;
– strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešin 35º do 45º, usklajeno z naklonom sosednjih streh; mogoča enokapnica, ravna streha v odvisnosti od arhitekture objekta; za široke objekte so dopustni manjši nakloni streh, ravne strehe;
– fasade: omet, les, steklo;
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za oblikovanje stanovanjskih hiš.
Tabela 6: Enote urejanje za naselja ali dele naselij s podrobnejšimi prostorskim izvedbenimi pogoji
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Naselje iz|Ime enote |Šifra Enote |Predviden |Podrobnejši |
|RPE |urejanja |urejanja |OPPN/ |pogoji |
| |prostora |prostora |za del ali | |
| | |- oznaka v |celo območje, | |
| | |grafičnih |skladno z | |
| | |prilogah |določili | |
| | | |ODLOKA | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|01 BRODE | | | | |
+----------+--------------+-----+--------+---------------+-----------------+
| |BRODE |BR01-|BRO1/1 | |Ohranjajo naj se |
| | |1 | | |značilni |
| | | | | |kompleksi |
| | | | | |pozidave – |
| | | | | |gručaste skupine |
| | | | | |objektov in |
| | | | | |območje ob |
| | | | | |dvorcu. |
| | | | | |Oblikovno se |
| | | | | |sanirajo robovi |
| | | | | |naselja, ustrezno|
| | | | | |se sanirajo |
| | | | | |dotrajani in |
| | | | | |funkcionalno |
| | | | | |neustrezni |
| | | | | |objekti, z |
| | | | | |drevoredom se |
| | | | | |poudari vstopni |
| | | | | |del v naselje od |
| | | | | |mostu do vzhodno |
| | | | | |ležeče |
| | | | | |stanovanjske |
| | | | | |soseske. |
+----------+ | +--------+---------------+-----------------+
| | | |BR01/2 |OPPN 1.1 | |
+----------+--------------+-----+--------+---------------+-----------------+
|02 ČEPLJE | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ČEPLJE |ČE02-1 | |Potrebno je |
| | | | |ustrezno |
| | | | |sanirati, |
| | | | |poudariti oziroma|
| | | | |jasno določiti |
| | | | |vstopni in |
| | | | |izstopni rob v |
| | | | |naselje – zeleni |
| | | | |tampon. |
| | | | |Opuščeni objekti |
| | | | |naj se obnovijo |
| | | | |oz. nadomestijo z|
| | | | |novimi. |
| | | | |Središče naselja |
| | | | |naj se izoblikuje|
| | | | |južno od |
| | | | |regionalne ceste |
| | | | |ob lokalni, |
| | | | |napajalni cesti, |
| | | | |kjer so še |
| | | | |potencialne |
| | | | |možnosti za |
| | | | |zaokrožitev |
| | | | |naselja. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ČEPLJE - NA |ČE02-2 | |Gradnja je možna |
| |BREGU | | |ob vznožju hriba |
| | | | |v smislu |
| | | | |zapolnitve. |
| | | | |Gradnja na vrhu |
| | | | |hriba je |
| | | | |prostorsko |
| | | | |omejena, možna je|
| | | | |le v smeri vzhod |
| | | | |– zahod z |
| | | | |manjšimi |
| | | | |zapolnitvami |
| | | | |objektov manjših |
| | | | |gabaritov, |
| | | | |širitve niso več |
| | | | |dopustne. |
+----------+--------------+-----+--------+---------------+-----------------+
| |ČEPLJE - | |ČE02-3/1|OPPN 2.1 | |
+----------+POSLOVNA CONA |ČE02-+--------+---------------+-----------------+
| | |3 |ČE02-3/2|OPPN 2.2 | |
+----------+--------------+-----+--------+---------------+-----------------+
| |ČEPLJE - |ČE02-|ČE02-4/1|Veljajo | |
| |POLIGON |4 | |določila | |
| | | | |obstoječega | |
| | | | |IPA – | |
| | | | |lokacijski | |
| | | | |načrt | |
| | | +--------+---------------+-----------------+
| | | |ČE02-4/2|OPPN 2.3 | |
+----------+--------------+-----+--------+---------------+-----------------+
|03 ČRETA | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|04 JERONIM| | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |SPODNJA |SP04-1 | |Poudarek naj bo |
| |JESENICA | | |na izboljšanju |
| | | | |bivalnih pogojev |
| | | | |s sanacijo |
| | | | |stanovanjskih |
| | | | |objektov in |
| | | | |modernizaciji |
| | | | |kmetijskih |
| | | | |gospodarstev. |
| | | | |Gozdni rob naj se|
| | | | |ustrezno varuje, |
| | | | |saj prispeva k |
| | | | |značilni vizuri |
| | | | |krajine, ki jo |
| | | | |tvori skupaj z |
| | | | |naseljem. |
| | | | |Ustrezno se |
| | | | |sanirajo robovi |
| | | | |naselja in |
| | | | |dotrajani in |
| | | | |funkcionalno |
| | | | |neustrezni |
| | | | |objekti, poudari |
| | | | |se vstopni del v |
| | | | |naselje. |
| | | | |Smotrna je |
| | | | |prostorska |
| | | | |izboljšava |
| | | | |vstopnega, |
| | | | |vzhodnega in |
| | | | |južnega roba |
| | | | |naselja ter |
| | | | |ureditev |
| | | | |vstopnega |
| | | | |drevoreda kot |
| | | | |vodila k naselju.|
| | | | |Ohranja se |
| | | | |gručasta zasnova |
| | | | |kmečko |
| | | | |stanovanjske |
| | | | |pozidave, uredijo|
| | | | |in sanirajo se |
| | | | |robovi naselja. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |KALE |KA04-2 | |Ohranja se |
| | | | |gručasta zasnova |
| | | | |kmečko- |
| | | | |stanovanjske |
| | | | |pozidave z |
| | | | |zgostitvijo |
| | | | |obstoječe |
| | | | |strukture in |
| | | | |manjšimi |
| | | | |širitvami – |
| | | | |zaokrožitve |
| | | | |zaselka. |
| | | | |Zaželjena je |
| | | | |zapolnitev |
| | | | |obstoječe |
| | | | |strukture naselja|
| | | | |s pretežno kmečko|
| | | | |stanovanjsko |
| | | | |pozidavo. |
| | | | |Ustrezno se |
| | | | |sanirajo vidni |
| | | | |robovi naselja, |
| | | | |sanira se pogled |
| | | | |na |
| | | | |predimenzionirane|
| | | | |objekte iz |
| | | | |južnega, |
| | | | |vstopnega dela v |
| | | | |naselje. |
| | | | |Predlog sanacije |
| | | | |naj zajema |
| | | | |zastiranje |
| | | | |pogledov na |
| | | | |območje |
| | | | |strukturne |
| | | | |degradacije v |
| | | | |krajini z |
| | | | |oblikovanjem |
| | | | |zelenih |
| | | | |rastlinskih |
| | | | |zaslonov, ki se v|
| | | | |izboru rastlin |
| | | | |zasaditve |
| | | | |integrirajo z |
| | | | |okoliško krajino.|
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PEČENIK - LAZ |PE04-3 | |Območje |
| | | | |počitniških |
| | | | |objektov, |
| | | | |prostostoječa |
| | | | |gradnja skladno z|
| | | | |opredeljenimi |
| | | | |Prostorskimi |
| | | | |izvedbenimi |
| | | | |pogoji za |
| | | | |posamezna območja|
| | | | |namenske rabe, |
| | | | |Tabela 4. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|05 LIMOVCE| | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|06 LOČICA | | | | |
|PRI | | | | |
|VRANSKEM | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |LOČICA PRI |LO06-1 | |Ohranja se |
| |VRANSKEM | | |gručasta zasnova |
| | | | |kmečko- |
| | | | |stanovanjske |
| | | | |pozidave, hkrati |
| | | | |pa se pojavlja |
| | | | |nujnost |
| | | | |vzpostavitve |
| | | | |centralnega, |
| | | | |trškega prostora |
| | | | |– južni del |
| | | | |naselja ob |
| | | | |gostišču. |
| | | | |Ohranijo se vidni|
| | | | |robovi naselja, |
| | | | |ustrezno se |
| | | | |sanirajo |
| | | | |dotrajani in |
| | | | |funkcionalno |
| | | | |neustrezni |
| | | | |objekti, z |
| | | | |drevoredom se |
| | | | |poudari vstopni |
| | | | |severozahodni del|
| | | | |v naselje do |
| | | | |mostu. |
| | | | |Pomembno je |
| | | | |varovati in |
| | | | |ohraniti značilno|
| | | | |vizuro krajine s |
| | | | |starim |
| | | | |naselbinskim |
| | | | |jedrom ter |
| | | | |gozdnim robom. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |BISTRICA |BI06-2 | |Potrebna je |
| | | | |prostorska |
| | | | |sanacija vidnih |
| | | | |robov zaselka, |
| | | | |ustrezno se |
| | | | |sanirajo |
| | | | |dotrajani in |
| | | | |funkcionalno |
| | | | |neustrezni |
| | | | |objekti, z zeleno|
| | | | |bariero se |
| | | | |poudari južna |
| | | | |sekvenca zaselka.|
| | | | |Predlog sanacije |
| | | | |naj zajema |
| | | | |zastiranje |
| | | | |strukturne |
| | | | |degradacije v |
| | | | |krajini z |
| | | | |oblikovanjem |
| | | | |zelenih |
| | | | |rastlinskih |
| | | | |zastorov, ki naj |
| | | | |se v izboru |
| | | | |rastlin |
| | | | |integrirajo z |
| | | | |okoliško |
| | | | |pozidavo. |
| | | | |Zelene površine |
| | | | |južno od |
| | | | |regionalne ceste |
| | | | |naj ostanejo |
| | | | |nepozidane. |
| | | | |Severno ležeči |
| | | | |gozdni rob naj se|
| | | | |varuje in |
| | | | |ohranja, saj |
| | | | |skupaj z zaselkom|
| | | | |tvori značilno |
| | | | |vizuro krajine. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |REMS |RE06-3 |OPPN 6.1 | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |JASOVNIK - |JA06-4 |OPPN 6.2 | |
| |PREDELAVA | | | |
| |ODPADKOV | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|07 | | | | |
|PRAPREČE | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PODGRAD - |PO07-1 |OPPN 7.1 | |
| |ŠPORTNO | | | |
| |TURISTIČNI | | | |
| |KOMPLEKS | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PRAPREČE |PR07-2 | |Na celotnem |
| | | | |območju je možna |
| | | | |gradnja kot |
| | | | |zapolnitev |
| | | | |obstoječe |
| | | | |strukture naselja|
| | | | |– pretežno |
| | | | |severni del |
| | | | |naselja v sklopu |
| | | | |obstoječega |
| | | | |območja, |
| | | | |namenjenega |
| | | | |stanovanjski |
| | | | |gradnji. |
| | | | |Z razvojem se |
| | | | |ohranja značilna |
| | | | |gručasta zasnova |
| | | | |kmečko- |
| | | | |stanovanjske |
| | | | |pozidave ob |
| | | | |osrednji |
| | | | |prometnici. |
| | | | |Možne so |
| | | | |zapolnitve in |
| | | | |manjše širitve |
| | | | |vzdolž lokalne |
| | | | |ceste, ki poteka |
| | | | |skozi naselje. |
| | | | |Sanirajo se |
| | | | |robovi naselja |
| | | | |ter dotrajani in |
| | | | |funkcionalno |
| | | | |neustrezni |
| | | | |objekti, rob |
| | | | |pozidave se |
| | | | |zazeleni. |
| | | | |Izoblikovanje |
| | | | |manjšega |
| | | | |centralnega dela |
| | | | |naselja |
| | | | |lociranega ob |
| | | | |prometnici, ki |
| | | | |poteka skozi |
| | | | |naselje. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PRAPREČE - |PR07-3 | |Za zagotavljanje |
| |SUHI | | |poplavne varnosti|
| |ZADRŽEVALNIK | | |so predvideni |
| | | | |suhi |
| | | | |zadrževalniki |
| | | | |visokih voda. Pri|
| | | | |umestitvi |
| | | | |upoštevati |
| | | | |Strokovne podlage|
| | | | |za vode in |
| | | | |vodnogospodarstvo|
| | | | |Občine Vransko, |
| | | | |Inženiring za |
| | | | |vode d.o.o., št. |
| | | | |proj. 351-FR/05, |
| | | | |december 2005. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|08 PREKOPA| | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PREKOPA |PR08-1 | |Potrebno je |
| | | | |ustrezno |
| | | | |sanirati, |
| | | | |poudariti oz. |
| | | | |jasno določiti |
| | | | |vstopni in |
| | | | |izstopni rob v |
| | | | |naselje. Ohraniti|
| | | | |in dodatno |
| | | | |zasaditi je |
| | | | |potrebno zeleni |
| | | | |tampon, ki loči |
| | | | |in razmejuje |
| | | | |naselje Prekopa |
| | | | |008-1 in naselje |
| | | | |Prekopa 008-2. |
| | | | |V naselju Prekopa|
| | | | |008-1 naj se |
| | | | |ohrani in |
| | | | |ustrezno sanira |
| | | | |značilno |
| | | | |morfološko |
| | | | |strukturo kmečkih|
| | | | |gospodarstev z |
| | | | |možnostjo manjših|
| | | | |zapolnitev. |
| | | | |Gradnjo usmerjati|
| | | | |v oskrbne in |
| | | | |storitvene |
| | | | |dejavnosti. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PREKOPA |PR08-2 | |Potrebno je |
| | | | |ustrezno |
| | | | |sanirati, |
| | | | |poudariti oz. |
| | | | |jasno določiti |
| | | | |vstopni in |
| | | | |izstopni rob v |
| | | | |naselje. Ohraniti|
| | | | |in dodatno |
| | | | |zasaditi je |
| | | | |potrebno zeleni |
| | | | |tampon, ki loči |
| | | | |in razmejuje |
| | | | |naselje Prekopa |
| | | | |008-1 in naselje |
| | | | |Prekopa 008-2. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |MALA PREKOPA |MA08-3 | |Potrebno je |
| | | | |ustrezno |
| | | | |sanirati, |
| | | | |poudariti oz. |
| | | | |jasno določiti |
| | | | |vstopni in |
| | | | |izstopni rob v |
| | | | |naselje. Ohrani |
| | | | |in ustrezno |
| | | | |sanira se |
| | | | |značilna |
| | | | |morfološka |
| | | | |strukturo kmečkih|
| | | | |gospodarstev z |
| | | | |možnostjo manjših|
| | | | |zapolnitev. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |PREKOPA VZHOD |PR08-4 |OPPN 8.1 | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|09 SELO | | | | |
|PRI | | | | |
|VRANSKEM | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|10 STOPNIK| | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |STOPNIK |ST10-1 |OPPN 10.1 | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |JEVŠE |JE10-2 |OPPN 10.2 | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|11 TEŠOVA | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |TEŠOVA |TE11-1 | |Naselje naj se |
| | | | |razvija v smislu |
| | | | |dodatne pozidave |
| | | | |prevladujočih |
| | | | |kmetij s |
| | | | |pripadajočimi |
| | | | |gospodarskimi |
| | | | |poslopji. |
| | | | |Ohranijo in |
| | | | |ustrezno sanirajo|
| | | | |se vidni robovi |
| | | | |naselja. Obnovijo|
| | | | |se dotrajani |
| | | | |objekti, predvidi|
| | | | |se možnost |
| | | | |vzpostavitve |
| | | | |centralnega dela |
| | | | |naselja – |
| | | | |odprtega prostora|
| | | | |ob lokalni cesti.|
| | | | |Zaradi |
| | | | |izpostavljene |
| | | | |lege je pomembno |
| | | | |ohraniti značilne|
| | | | |prostorske |
| | | | |sekvence oz. |
| | | | |poglede na |
| | | | |naselje pretežno |
| | | | |z južne vstopne |
| | | | |in zahodne |
| | | | |strani. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |TEŠOVA- |TE11-2 |OPPN 11.1 | |
| |STRELIŠČE | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|12 VOLOGA | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |VOLOGA |VO12-1 | |Za obstoječo |
| | | | |strukturo naselja|
| | | | |(pretežno |
| | | | |severozahodni del|
| | | | |naselja) je možna|
| | | | |zapolnitev |
| | | | |(dopolnilna |
| | | | |gradnja v smislu |
| | | | |gručaste |
| | | | |pozidave). |
| | | | |Ohranijo se vidni|
| | | | |robovi naselja, |
| | | | |ustrezno se |
| | | | |sanirajo |
| | | | |dotrajani in |
| | | | |funkcionalno |
| | | | |neustrezni |
| | | | |objekti. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|13 VRANSKO| | | | |
+----------+--------------+-----+----------+-------------+-----------------+
| |VRANSKO |VR13-|S |Predvidena |VR13-1b/SS6 |
| |NASELJE |1 |podenotami|izdelava OPPN|Do izdelave OPPN |
| |Območje | |razvidno |skladno z |je na območju |
| |urbanističnega| |iz 21. |opredelitvijo|enote VR13-1b/SS6|
| |načrta | |člena, |odloka za |mogoča gradnja |
| | | |tabele 9 |celoto |pod določili OPN.|
| | | | |oziroma |Kot grafična |
| | | | |posamezne |podlaga za |
| | | | |podenote. |umestitev |
| | | | | |objektov se |
| | | | | |upošteva |
| | | | | |grafični del |
| | | | | |Prostorskih |
| | | | | |ureditvenih |
| | | | | |pogojev Po |
| | | | | |Zavrteh, št.proj.|
| | | | | |771/03/04 izdelal|
| | | | | |Razvojni center |
| | | | | |Planiranje d.o.o.|
| | | | | |Celje, kot |
| | | | | |strokovna |
| | | | | |podlaga. |
| | | | | | |
| | | | | |VR 13-1a s |
| | | | | |podenotami |
| | | | | |Do izdelave OPPN |
| | | | | |je na območju |
| | | | | |enote VR13-a s |
| | | | | |podenotami mogoča|
| | | | | |gradnja pod |
| | | | | |določili OPN. Kot|
| | | | | |grafična podlaga |
| | | | | |za umestitev |
| | | | | |objektov se |
| | | | | |upošteva |
| | | | | |grafični del |
| | | | | |Prostorskih |
| | | | | |ureditvenih |
| | | | | |pogojev Vransko |
| | | | | |št. proj. 065/97 |
| | | | | |izdelal Razvojni |
| | | | | |center Planiranje|
| | | | | |d.o.o. Celje, kot|
| | | | | |strokovna |
| | | | | |podlaga. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |VRANSKO DROLC |DR13-2 | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |VRANSKO - |ČN13-3 | | |
| |ČISTILNA | | | |
| |NAPRAVA | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|14 ZAHOMCE| | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ZGORNJE |ZG14-1 | | |
| |ZAHOMCE | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ZAHOMCE RAVNE |ZA14-2 | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ZAHOMCE |ZA14-3 | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|15 | | | | |
|ZAJASOVNIK| | | | |
|DEL | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|16 | | | | |
|ZAPLANINA | | | | |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ZAPLANINA - |ZA16-1 | |Za zagotavljanje |
| |SUHI | | |poplavne varnosti|
| |ZADRŽEVALNIK | | |je predviden suhi|
| | | | |zadrževalniki |
| | | | |visokih voda. Pri|
| | | | |umestitvi |
| | | | |upoštevati |
| | | | |Strokovne podlage|
| | | | |za vode in |
| | | | |vodnogospodarstvo|
| | | | |občine Vransko, |
| | | | |Inženiring za |
| | | | |vode d.o.o., št. |
| | | | |proj. 351-FR/05, |
| | | | |december 2005. |
| | | | |Za obstoječe |
| | | | |objekte znotraj |
| | | | |enote so možna |
| | | | |samo vzdrževalna |
| | | | |dela. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
| |ENOTA VRANSKO |EUP-VRop | |Skladno z |
| |ODPRTI PROSTOR| | |opredeljenimi |
| |Območje | | |Prostorski |
| |razpršene | | |izvedbeni pogoji |
| |poselitve | | |za posamezna |
| | | | |območja namenske |
| | | | |rabe, Tabela 4. |
+----------+--------------+--------------+---------------+-----------------+
13. člen
3.4.7 Prostorski izvedbeni pogoji glede ureditve okolice
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije.
(2) Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna.
(3) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z lesenimi tramiči ali drugo v skladu z obstoječimi ureditvami okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m. V strnjenih naseljih je mogoča izvedba ograj do višine cca 1.20 m, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5) Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(6) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.
(7) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim objektom, višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita določenega za posamezno naselje (gabarit, naklon strehe, smer slemena, izbira kritine in drugih materialov) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
(8) Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu.
(9) Objekti za oglaševanje in obveščanje
Na območju OPN je dopustno postavljanje objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje na poselitvenih območjih. Dovoljena je postavitev objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje v sklopu avtobusnih postajališč v skladu z določili predpisov, ki urejajo varstvo cest in varnost prometa. Oblika in način postavitve turistične in obvestilne signalizacije je dovoljena v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo prometno signalizacijo na javnih cestah. Dovoljeno je vzdrževanje, prenova in menjava obstoječih objektov in naprav v enakih gabaritih.
14. člen
3.4.8 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost parcel se določi v projektni dokumentaciji. Obliko parcele na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve (A) je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. To je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
(2) Pri določanju velikosti parcel je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora;
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine);
– sanitarno-tehnične zahteve;
– požarno-varnostne predpise.
(3) Parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(4) Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(5) Za stanovanjske individualne objekte je velikost parcele minimalno 400 m2.
(6) Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(7) Parcele objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je podrediti zahtevam in pogojem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(8) Parcela se določi v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt parcele je obvezno osnova za parcelacijo na terenu.
3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
15. člen
3.5.1 Splošno
(1) Gradnja objektov (razen nekaterih pomožnih) je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vodov.
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
(3) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
(4) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oz. sočasno.
(5) Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred oz. sočasno z gradnjo objektov. Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo.
(6) Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(7) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
(8) Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.
3.5.2 Cestno omrežje
(1) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gradbeno inženirskega objekta ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– pri občinskih lokalnih cestah 10 m.
(3) Upravljalec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) in načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oz. območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
3.5.3 Gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo glavne, regionalne in lokalne ceste ter javne poti.
(4) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste:
– Novi priključki za posamezne objekte izven naselja praviloma niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje na državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (s PLDP > 5000 vozil/dan) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50m (s PLDP > 5000 vozil/dan).
– Novi priključki na regionalno cesto morajo biti locirani po možnosti v oseh, obstoječih na nasprotni strani.
– Minimalni odmik novih objektov (razen v strnjenih naseljih), parkirnih in manipulacijskih površin od kategoriziranih cest mora znašati 5.00 m od roba asfalta, v naseljih pa 2.00 m od roba pločnika. V kolikor pločnik še ni izveden, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1.55 m od roba cestišča oz. predvidene rekonstrukcije cestišča.
– Parkirišča morajo biti ustrezno dimenzionirana in omogočena manipulacija vozilom tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto.
– Priključke stanovanjskih hiš na regionalno cesto je potrebno preko pločnika izvesti z ugreznjenimi robniki širine 3.50 m in rampo širine 0.75 m oz. na regionalnih cestah brez pločnika v širini 3.50 m na dolžini pet metrov, z zavijalnimi radiji 3.00 m ter obojestransko bankino 0.75 m.
– Minimalne širine hodnikov za pešce ob regionalni cesti znašajo 1.55 m, minimalne širine kolesarskih stez pa 1.00 m (prometni profil).
(5) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:
– veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti,
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97);
– Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vransko (Uradni list RS, št. 137/06);
– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in izgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa.
(6) Prometno tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.), višjih od 30 cm. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno.
(7) Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev uporabljajo tudi tlakovanja.
(8) Ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oz. poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic.
(9) Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Parcela se v primeru neustrezne širine lokalne ceste ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda upravljavec občinske ceste. Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel, predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda.
(10) Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupno. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila.
(11) V primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost. Gozdne ceste morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo.
3.5.4 Parkirne površine
(1) Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na gradbeni parceli posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(3) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po podrobnejših pogojih tega odloka za saditev.
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3.5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(5) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe.
(6) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje,
– stanovanja v večstanovanjski hiši, povprečno 2 PM na stanovanje,
– počitniške hiše 1 PM,
– domovi za ostarele 1 PM / 5 postelj,
– vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena,
– športna igrišča 1 PM / 250 m površine igrišč,
– zdravstveni domovi 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m koristne površine,
– poslovni prostori – pisarne 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiski strank 1 PM na 20 m2 neto površine, vendar ne manj kot 3 PM,
– gostinski lokal 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta oziroma najmanj 5 PM,
– gostinski lokal s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev,
– trgovski lokali 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine in min. 2 PM,
– obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50 m neto površine + 1 PM / 2 zaposlena,
– skladišča 1 PM / 100 m neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena,
– poslovni prostori s strankami 1 PM / 30 m neto površine,
– poslovni prostori brez strank 1 PM / 2 zaposlena,
– pokopališča 1 PM / 30 grobov,
– za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin in predpisi.
(7) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
3.5.5 MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ
16. člen
3.5.5.1 Vodooskrba, varovanje vodnih virov
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike. Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(4) Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljalca vodovoda. Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Na območjih, ki ne zagotavlja zadostnih količin požarne vode, mora urediti požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode. Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode je treba upoštevati določila urejanja iz veljavnih odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Vransko.
3.5.5.2 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije.
(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(4) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.
(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(7) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oz. v obstoječi mešani sistem kanalizacije ali v površinske odvodnike.
(8) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(9) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih parcelah ne smejo pritekati na druge parcele brez soglasja mejaša.
(10) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
3.5.5.3 Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava
(1) Elektroenergetska infrastruktura na območju Občine Vransko:
– daljnovod 400kV Beričevo–Podlog in
– DV 220 kV Beričevo–Podlog ter
– trasa predvidenega daljnovoda 2x400kV Beričevo– Podlog.
(2) Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.
(3) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer oz. povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove trafo postaje s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(4) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti od ELEKTRO Celje,d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(5) Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije transformatorskih postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte na območju OPN, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
(6) Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo:
– 10–20 kV – 20 m (10 m + 10 m),
– 110 kV – 30 m (15 m + 15 m),
– 220 kV, 400 kV – 50 m (25 m + 25 m).
(7) V koridorju obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Za vsak poseg v koridor je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(8) Nizko in srednjenapetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. V območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih vizurah bi bilo potrebno predvideti kablirano izvedbo električnih vodov in priključkov novih gradenj.
(9) Pri načrtovanju drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokacijah je potrebno upoštevati možnost postavitve na naravne vzpetine, ob skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je potrebno urediti gozdni rob.
(10) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo treba posebej opredeliti možnosti napajanja z električno energijo. Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oz. del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve, značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
3.5.5.4 Drugi viri energije
Mogoča je uporaba drugih virov energije, opredeljenih v poglavju 2.4.3.3. V postopku priprave projekta za gradnjo objekta MHE na Bolski, je v skladu s 117. členom Zakona o ohranjanju narave potrebno pridobiti strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, v katerem se bodo opredelili načini, metode in tehnične rešitve, ki bodo prispevale k ohranjanju ugodnega stanja vrst.
3.5.5.5 Plinovodno omrežje
Preko območja Občine Vransko poteka plinovod M2, MMRP Rogatec – RMRP Vodice (premer 400 mm, tlak 50 bar, od stacionaže cca 60370 m do cca 70940 m). Na območju občine je načrtovan vzporedno z obstoječim plinovodom M2 tudi načrtovani plinovod M2/1 na odseku Rogaška Slatina–Trojane. Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in si pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o. V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.
3.5.5.6 Telekomunikacijsko omrežje
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
(2) Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe ki jih predpiše upravljavec v projektnih pogojih oz. soglasju h gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte oz. posege v prostor. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, ohranjanje narave, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujočim urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, oblika stebrov in anten).
(3) Kabelsko razdelilni sistem mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CTV od ostalih komunalnih vodov.
3.5.5.7 Ogrevanje
(1) Glede na pretežno podeželski prostor na območju občine je možen način ogrevanja objektov z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekoloških sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Ogrevanje se lahko izpelje tudi iz termalne vrtine preko daljinskega omrežja.
(2) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. V smislu zmanjšanja končne porabe energije je treba spodbujati kakršne koli načine izrabe sonca v energetske namene.
(3) Male hidroelektrarne se postavljajo v skladu z lokalnim programom razvoja. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(4) Omogoči se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami.
(5) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. V nasprotnem primeru morajo biti vkopani. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. Na območju, kjer je izgrajeno toplovodno omrežje, je obvezna priključitev veh uporabnikov.
3.5.5.8 Ravnanje z odpadki
(1) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih, locira zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki). Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
(3) Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni, oz. naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo.
(4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.
(5) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija Javne naprave Celje. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo Rcero Celje. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in Odlok o ravnanju s komunalnim odpadki v Občini Vransko (Uradni list RS, št. 19/97).
3.5.6 Varstvo ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi nesrečami ter obrambnih potreb
17. člen
3.5.6.1 Splošno
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
3.5.6.2 Kulturna dediščina
(1) V Občini Vransko se nahaja veliko število območij in objektov kulturne dediščine, ki je opredeljena kot:
– zgodovinsko memorialno območje (Čreta),
– naselbinska dediščina (Vransko – Trško jedro),
– arheološka dediščina (Jeronim, Vransko - Na Ilovici, Vransko center in Vransko – avtobusno postajališče),
– sakralna stavbna dediščina (39 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov),
– profana stavbna dediščina (58 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov),
– profana stavbna dediščina – etnološka dediščina (28 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov),
– memorialna dediščina (4 objekti in območja).
(2) Za vsak poseg na objektih oz. varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) Splošno izhodišče je, da je potrebno za objekte in območja kulturnih spomenikov in dediščine pred vsakim posegom predhodno sodelovanje pristojne službe, ki glede na naravo in obseg izdela bodisi konzervatorski program prenove za zahtevnejše posege, bodisi pogoje in smernice, če gre za manj zahtevne ali parcialne posege na objektih.
(4) Sestavni del odloka je kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini, razvidna iz strokovnih podlag s področja varstva kulturne dediščine (Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine št. NC 720/05). Vse registrirane enote kulturne dediščine, njihova vplivna območja in območja kompleksnega varstva kulturne dediščine so razvidne iz zgoraj navedenih strokovnih podlag.
(5) Na območjih varstva kulturne dediščine je prepovedano postavljati reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov, protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili tujek v varovanem prostoru.
(6) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
(7) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
(8) Poleg objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine oz. njeno območje, ki je določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v območju načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno dediščino.
(9) Na območjih arheološke dediščine se varuje zlasti arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami pred destruktivnimi posegi in rabami ter prostorski in vsebinski kontekst najdišča. Arheološko dediščino je potrebno pri načrtovanju prostorske rabe varovati v celoti. Raba tal na arheoloških območjih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se novi posegi znanim arheološkim najdiščem načeloma izogibajo.
3.5.6.3 Ohranjanje narave
(1) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih: Podgrajski jami, jami Škadavnici in jami Vetrnici se upošteva varstveni režim, določen v Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 77/98). Za vse posege na območju NS Zorkova lipa je treba upoštevati varstveni režim, določen v Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 78/98).
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja (40. člen ZON). Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).
Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
– na zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.
(3) Na ekološko pomembnih območjih so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(4) Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravnih vrednot je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki jih po 105. členu Zakona o ohranjanju narave izda Ministrstvo za okolje in prostor.
3.5.6.4 Varstvo zraka
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije.
(3) Zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporaba ekološko sprejemljivih goriv.
3.5.6.5 Upravljanje z vodami
(1) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati:
– Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča, razen v primerih, kot jih določa zakon.
– Premostitve preko vodotokov so možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
– Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode in odvzem toplote iz površinskih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja.
– Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod in Odvajanje padavinskih voda je opredeljeno v poglavju 3.5.5.2.
– Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
– Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
– Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s »Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic« (Uradni list SRS, št. 10/85). Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z »Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla« (Uradni list RS, št. 68/96) in »Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju« (Urradni list RS, št. 34/00).
3.5.6.6 Zaščita pred poplavami
(1) Na poplavnem območju so prepovedane vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za vodno gospodarstvo in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
(3) Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(4) Predvidena je izgradnja dveh suhih zadrževalnikov visokih voda. Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo.
3.5.6.7 Varovanje tal in plodne zemlje
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(4) Projektant je dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. O potrebnosti pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant.
3.5.6.8 Varstvo pred hrupom
(1) Varstvo pred hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:
a) I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
– na območju prometne infrastrukture P,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti G,
– na območju za potrebe obrambe F in
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
b) II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju družbene infrastrukture površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
– na območju stanovanj čiste stanovanjske površine SS, stanovanjske površine za posebne namene SB in površine počitniških hiš SK,
– na posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem BT;
c) III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III. območje varstva pred hrupom):
– na območju stanovanj: splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi SS, SK,
– na območju družbene infrastrukture: površine za vzgojo, izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov, C, CU,
– na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča, Z, ZS, ZP, ZK,
– na mešanem območju vse osrednje in mešane površine CU;
– na območju vodnih zemljišč vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem;
d) IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnem območju površine drugih območij, ki so namenjene za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij,
– na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo,
– na območju prometne infrastrukture vse površine,
– na območju komunikacijske infrastrukture vse površine,
– na območju energetske infrastrukture vse površine,
– na območju okoljske infrastrukture vse površine,
– na območju vodnih zemljišč vse površine vodne infrastrukture,
– na območju mineralnih surovin vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin,
– na območju kmetijskih zemljišč vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Mirno območje poselitve se lahko določi na katerem koli II. območju varstva pred hrupom ali na njegovem delu.
(4) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(7) Potrebna je izvedba protihrupne zaščite, in sicer:
a) aktivna in
b) pasivna protihrupna zaščita za zaščito bivalnega okolja.
+------------------+-------------------------------------------+
|Enota urejanja |Pogoji |
|prostora | |
+------------------+-------------------------------------------+
|Območje BR01-1 |Pred izdajo gradbenega dovoljenja za poseg |
|(med regionalno |v prostor je potrebno izdelati OPPN s |
|cesto in |Študijo hrupa in v skladu z njo izvesti |
|avtocesto BR01-1) |protihrupno zaščito. |
+------------------+-------------------------------------------+
(8) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
3.5.7 Zaščita pred požarom
(1) Pri predvidenih posegih je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
(3) Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
3.5.8 Potresna ogroženost
(1) Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti, stopnje po MSC lestvici.
3.5.9 Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
(1) Za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje .
(2) Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor je potrebno izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja. Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka.
3.5.10 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
18. člen
3.5.10.1 Pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti
(1) Na območjih, za katera veljajo LN, UN, ZN, OLN, DLN, so dopustni posegi v skladu s prostorsko izvedbenim aktom in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, če ni v odloku drugače opredeljeno. Gradnja pomožnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj, sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov v skladu s plansko namensko rabo zemljišča, odstranitve obstoječih objektov, gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se praviloma pripravi po en OPPN ali več OPPN ob zagotovilu, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo). Če se izdela OPPN samo za del predvidenega območja je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom OPPN sprejeti za celotno območje tudi omrežje dostopnih cest in komunalne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za delni OPPN.
3.5.10.2 Dopustni posegi
(1) Dopustni posegi na območjih, kjer je skladno s tem OPN predvidena izdelava OPPN:
Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so dopustni naslednji posegi:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– gradnja pomožnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj,
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov v skladu s plansko namensko rabo zemljišča,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi posegi,
– oz. skladno z opredelitvijo glede na posamezno območje OPPN iz tabele 4.
(2) Pogoji za pripravo OPPN, ki niso določeni s tem odlokom:
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere je treba izdelati OPPN, kjer z OPN še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha;
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 20 stanovanj;
– igrišče za golf;
– kamp nad 0,50 ha.
19. člen
3.5.11 Predvideni podrobnejši občinski prostorski načrti (OPPN)
Tabela 7: Pregled predvidenih podrobnih občinskih načrtov
+-----------+----------+-----------------+------------------------------+-------------+
| Oznaka |Ime |Pogoji, ki |Usmeritve za izdelavo OPPN | |
|predvidenih|enote / |veljajo do | |Tipologija |
|OPPN v |Oznaka |sprejema OPPN | |gradnje in |
|grafičnem |enote v | +---------------+--------------+oblikovanja |
|delu |grafičnem | |Usmeritve |Namenska raba |in skladno z |
| |delu OPN | | | |opredelitvijo|
| | | | | |OPPN |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 1.1 |Brode |Dovoljeni posegi | |Stanovanjsko |Prosto |
| | |v prostor: tekoča| |območje |stoječi |
| |BR01-1/2 |vzdrževalna dela,| | |objekti, |
| |(med |adaptacije, | | |objekti |
| |regionalno|rekonstrukcije in| | |prilagojeni |
| |cesto in |gradnje | | |obstoječi |
| |avtocesto)|prizidkov. | | |kvalitetni |
| | | | | |tipologiji |
| | | | | |pozidave. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 2.1 |Čeplje |Do izdelave OPPN | |Območje |Enostavni |
| |Poslovna |na območju niso | |proizvodnih |volumni |
| |cona |dovoljeni posegi | |dejavnosti |enotnih barv,|
| | |v prostor razen | | |materialov z |
| |ČE02-3/1 |tekočih | | |ravnimi |
| | |vzdrževalnih del,| | |strehami |
| | |adaptacije, | | |oziroma v |
| | |rekonstrukcije in| | |minimalnem |
| | |gradnje | | |naklonu |
| | |prizidkov, ki ne | | |skladno z |
| | |presegajo 15% | | |OPPN oziroma |
| | |velikosti | | |usklajeno z |
| | |obstoječega | | |arhitekturo |
| | |objekta. | | |objektov in |
| | | | | |celotnim |
| | | | | |konceptom |
| | | | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 2.2 |Čeplje - |Za izgrajeno | |Območje |Enostavni |
| |poslovna |območje veljajo | |proizvodnih |volumni |
| |cona |določila | |dejavnosti |enotnih barv,|
| | |veljavnega IPA za| | |materialov z |
| |ČE02-3/1 |razširitev | | |ravnimi |
| | |območja | | |strehami |
| | |predvidena | | |oziroma v |
| | |izdelava OPPN. | | |minimalnem |
| | | | | |naklonu |
| | | | | |skladno z |
| | | | | |OPPN oziroma |
| | | | | |usklajeno z |
| | | | | |arhitekturo |
| | | | | |objektov in |
| | | | | |celotnim |
| | | | | |konceptom |
| | | | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 2.3 |Čeplje - |Do izdelave OPPN |Pri izdelavi |Površine za |Enostavni |
| |poligon |niso dovoljeni |OPPN je |turizem in |volumni |
| | |posegi v prostor.|potrebno |šport s |enotnih barv,|
| |ČE02-4 | |pridobiti |spremljajočimi|materialov z |
| | | |smernice Zavoda|poslovnimi in |ravnimi |
| | | |za gozdove, OE |gospodarskimi |strehami oz. |
| | | |Celje. |dejavnostmi |usklajeno z |
| | | | | |arhitekturo |
| | | | | |objektov in |
| | | | | |celotnim |
| | | | | |konceptom |
| | | | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 6.1 |Rems |Do izdelave OPPN | |Proizvodno |Poslovno- |
| | |na območju niso | |območje |storitveni |
| |RE006-3 |dovoljeni posegi | | |objekti, |
| | |v prostor razen | | |enodružinska |
| | |tekočih | | |stanovanjske |
| | |vzdrževalnih del,| | |gradnja – |
| | |adaptacije, | | |prosto |
| | |rekonstrukcije in| | |stoječa |
| | |gradnje | | |gradnja. |
| | |prizidkov, ki ne | | | |
| | |presegajo 15% | | | |
| | |velikosti | | | |
| | |obstoječega | | | |
| | |objekta. | | | |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 6.2 |Jasovnik |Do izdelave OPPN | |Območje |Enostavni |
| | |na območju niso | |proizvodnih |volumni |
| |JA06-4 |dovoljeni posegi | |dejavnosti – |objektov, |
| | |v prostor. | |predelava |enotnih barv |
| | | | |gradbenih |in materialov|
| | | | |odpadkov |oziroma |
| | | | | |usklajeno z |
| | | | | |arhitekturo |
| | | | | |objektov in |
| | | | | |celotnim |
| | | | | |konceptom |
| | | | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 7.1 |Podgrad – |Dovoljeni posegi |Pri izdelavi |Površine za |Objekti, |
| |športno |v prostor: tekoča|OPPN pridobiti |stanovanja, |prilagojeni |
| |turistični|vzdrževalna dela,|smernice Zavoda|rekreacijo in |kvalitetni |
| |kompleks |adaptacije, |za gozdove, OE |šport, |tipologiji |
| | |rekonstrukcije in|Celje, Zavoda |turizem, |pozidave, oz.|
| |PO07-1 |gradnje |za varstvo |gozdne |usklajeno z |
| | |prizidkov, |kulturne |površine |arhitekturo |
| | |novogradnje in |dediščine in | |objektov in |
| | |gradnje objektov |naravovarstvene| |celotnim |
| | |ob upoštevanju |smernice, kjer | |konceptom |
| | |naravovarstvenih |bodo podane | |območja. |
| | |in kulturno |podrobnejše | | |
| | |varstvenih |varstvene | | |
| | |pogojev. |usmeritve za | | |
| | |V primeru |varstvo | | |
| | |poseganja v gozd |zavarovanih | | |
| | |ali gozdni rob je|območij in | | |
| | |potrebno |naravnih | | |
| | |pridobiti mnenje |vrednot. | | |
| | |Zavoda za | | | |
| | |gozdove, OE | | | |
| | |Celje. | | | |
| | | | | | |
| | |V primeru | | | |
| | |izgradnje | | | |
| | |večstanovanjskega| | | |
| | |objekta ali druge| | | |
| | |kompleksne | | | |
| | |graditve obvezna | | | |
| | |izdelava OPPN. | | | |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 8.1 |Prekopa |Dovoljeni posegi | |Območja |Objekti, |
| |vzhod |v prostor: tekoča| |stanovanj |prilagojeni |
| |PR08-4 |vzdrževalna dela,| | |kvalitetni |
| | |adaptacije, | | |tipologiji |
| | |rekonstrukcije in| | |pozidave, |
| | |gradnje | | |enodružinska |
| | |prizidkov, | | |stanovanjske |
| | |novogradnje in | | |gradnja – |
| | |gradnje objektov.| | |prosto |
| | |V primeru | | |stoječa |
| | |izgradnje | | |gradnja, |
| | |večstanovanjskega| | |oblikovanje |
| | |objekta obvezna | | |objektov mora|
| | |izdelava OPPN. | | |ohranjati oz.|
| | | | | |nadgrajevati |
| | | | | |oblikovno |
| | | | | |identiteto |
| | | | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 10.1 |Stopnik |Dovoljeni posegi |Pri izdelavi |Območja |Objekti, |
| |ST10-1 |v prostor: tekoča|OPPN pridobiti |stanovanj |prilagojeni |
| | |vzdrževalna dela,|smernice Zavoda| |obstoječi |
| | |adaptacije, |za kulturno | |tipologiji |
| | |rekonstrukcije in|dediščino. | |pozidave, |
| | |gradnje | | |enodružinska |
| | |prizidkov, | | |stanovanjske |
| | |novogradnje in | | |gradnja – |
| | |gradnje objektov.| | |prosto |
| | |V primeru | | |stoječa |
| | |izgradnje | | |gradnja, |
| | |večstanovanjskega| | |poslovno |
| | |objekta ali druge| | |storitveni |
| | |kompleksne | | |objekti, |
| | |graditve obvezna | | |oblikovanje |
| | |izdelava OPPN. | | |objektov mora|
| | | | | |ohranjati oz.|
| | | | | |nadgrajevati |
| | | | | |oblikovno |
| | | | | |identiteto |
| | | | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 10.2 |Jevše |Dovoljeni posegi | |Območja |Objekti, |
| |JE10-2 |v prostor: tekoča| |stanovanj |prilagojeni |
| | |vzdrževalna dela,| | |obstoječi |
| | |adaptacije, | | |tipologiji |
| | |rekonstrukcije in| | |pozidave, |
| | |gradnje | | |enodružinska |
| | |prizidkov, | | |stanovanjske |
| | |novogradnje in | | |gradnja – |
| | |gradnje | | |prostostoječa|
| | |objektov . | | |gradnja, |
| | |V primeru | | |oblikovanje |
| | |izgradnje | | |objektov mora|
| | |večstanovanjskega| | |ohranjati oz.|
| | |objekta ali druge| | |nadgrajevati |
| | |kompleksne | | |oblikovno |
| | |graditve obvezna | | |identiteto |
| | |izdelava OPPN. | | |območja. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 11.1 |Tešova |Do izdelave OPPN |Pri izdelavi |Površine za |Oblikovanje |
| |strelišče |na območju niso |OPPN pridobiti |rekreacijo in |objektov mora|
| |TE11-2 |dovoljeni posegi |smernice Zavoda|šport |ohranjati oz.|
| | |v prostor razen |za gozdove, OE | |nadgrajevati |
| | |tekočih |Celje. | |oblikovno |
| | |vzdrževalnih del,| | |identiteto |
| | |adaptacije, | | |območja. |
| | |rekonstrukcije in| | | |
| | |gradnje | | | |
| | |prizidkov, ki ne | | | |
| | |presegajo 20% | | | |
| | |velikosti | | | |
| | |obstoječega | | | |
| | |objekta. | | | |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
|OPPN 13.1 |Vransko |Do izdelave OPPN |Pri izdelavi |Skladno z |Skladno s |
| |naselje |skladno z |OPPN pridobiti |opredelitvijo |podrobnejšo |
| |VR13-1 |določili |smernice Zavoda|namenske rabe |opredelitvijo|
| | |veljavnega OPN. |za kulturno | |za posamezno |
| | |OPPN se lahko |dediščino in | |prostorsko |
| | |izdela ločeno za |predhodno | |enoto. |
| | |posamezne enote |izdelati | |VR13-1b/SS6 |
| | |urejanja prostora|konzervatorski | |Do izdelave |
| | |ali za celotno |načrt za | |OPPN je na |
| | |območje. Za |naselje | |območju enote|
| | |umeščanje |Vransko. | |VR13-1b/ss6 |
| | |objektov širšega | | |mogoča |
| | |družbenega pomena| | |gradnja pod |
| | |je mogoča gradnja| | |določili OPN.|
| | |na osnovi | | |Kot grafična |
| | |prostorskih | | |podlaga za |
| | |izvedbenih | | |umestitev |
| | |pogojev. | | |objektov se |
| | | | | |upošteva |
| | | | | |grafični del |
| | | | | |Prostorskih |
| | | | | |ureditvenih |
| | | | | |pogojev Po |
| | | | | |Zavrteh, |
| | | | | |št.proj. |
| | | | | |771/03/04 |
| | | | | |izdelal |
| | | | | |Razvojni |
| | | | | |center |
| | | | | |Planiranje |
| | | | | |d.o.o. Celje,|
| | | | | |kot strokovna|
| | | | | |podlaga. |
| | | | | | |
| | | | | |VR 13-1a s |
| | | | | |podenotami |
| | | | | |Do izdelave |
| | | | | |OPPN je na |
| | | | | |območju enote|
| | | | | |VR13-a s |
| | | | | |podenotami |
| | | | | |mogoča |
| | | | | |gradnja pod |
| | | | | |določili OPN.|
| | | | | |Kot grafična |
| | | | | |podlaga za |
| | | | | |umestitev |
| | | | | |objektov se |
| | | | | |upošteva |
| | | | | |grafični del |
| | | | | |Prostorskih |
| | | | | |ureditvenih |
| | | | | |pogojev |
| | | | | |Vransko št. |
| | | | | |proj. 065/97 |
| | | | | |izdelal |
| | | | | |Razvojni |
| | | | | |center |
| | | | | |Planiranje |
| | | | | |d.o.o. Celje,|
| | | | | |kot strokovna|
| | | | | |podlaga. |
+-----------+----------+-----------------+---------------+--------------+-------------+
20. člen
3.5.12 Predvideni podrobnejši občinski prostorski načrti (OPPN) znotraj naselja Vransko
Tabela 8: Pregled predvidenih posameznih podrobnih občinskih načrtov znotraj Urbanističnega načrta Vransko oziroma celote
+---------+------------+---------------+---------------+------------+
|ENOTA |PREVLADUJOČA|PODROBNEJŠA |POGOJI, KI |USMERITVE ZA|
|UREJANJA |NAMEMBNOST /|NAMENSKA RABA |VELJAJO DO |OBLIKOVANJE |
|Oznaka |OPIS |TIPOLOGIJA |SPREJEMA OPPN | |
|enote za | |GRADNJE | | |
|katero je| | | | |
|predviden| | | | |
|OPPN | | | | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
| |S |OBMOČJA | | | |
| | |STANOVANJ | | | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|SS5|stanovanjsko|eno in |Do izdelave |Arhitektura |
|1f/ | |območje 5 (Z|dvostanovanjska|OPPN na območju|objektov je |
| | |od centra) |gradnja |niso dovoljeni |lahko |
| | | | |posegi v |sodobna, |
| | | | |prostor razen |upoštevati |
| | | | |tekočih |pa je |
| | | | |vzdrževalnih |potrebno |
| | | | |del, |kvalitetne |
| | | | |adaptacije, |značilnosti |
| | | | |rekonstrukcije |in detajle |
| | | | |in gradnje |krajevne |
| | | | |prizidkov, ki |arhitekture:|
| | | | |ne presegajo |sleme |
| | | | |15% velikosti |objektov je |
| | | | |obstoječega |lahko |
| | | | |objekta. |vzporedno |
| | | | | |ali |
| | | | | |pravokotno |
| | | | | |na os ceste |
| | | | | |v odvisnosti|
| | | | | |od zasnove. |
| | | | | |Streha: |
| | | | | |simetrična |
| | | | | |dvokapnica, |
| | | | | |naklon |
| | | | | |strešine med|
| | | | | |35° in 45°, |
| | | | | |kritina |
| | | | | |opečna. |
| | | | | |Gabariti |
| | | | | |objektov: |
| | | | | |P+1 ali |
| | | | | |P+IP. |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|SS7|stanovanjsko|eno in |Kot SS5 |Kot SS5 |
|1k/ | |območje 7 |dvostanovanjska| | |
| | | |gradnja | | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|SS8|stanovanjsko|eno in |Kot SS5 |Kot SS5 |
|1h/ | |območje 8 |dvostanovanjska| | |
| | | |gradnja | | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
| |C |OBMOČJA | | | |
| | |CENTRALNIH | | | |
| | |DEJAVNOSTI | | | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|CU6|južno od |centralne, |Do izdelave |Urbanistična|
|1j/ | |centra |poslovne in |OPPN na območju|zasnova: |
| | |naselja |stanovanjske |niso dovoljeni |Ohranjanje |
| | | |dejavnosti |posegi v |značilne |
| | | | |prostor razen |vzdolžne |
| | | | |tekočih |parcelacije,|
| | | | |vzdrževalnih |ohranjanje |
| | | | |del, |značilne |
| | | | |adaptacije, |tlorisne in |
| | | | |rekonstrukcije.|višinske |
| | | | | |strukture |
| | | | | |objektov: |
| | | | | |poudarjena |
| | | | | |vzdolžna os |
| | | | | |tlorisnega |
| | | | | |gabarita, |
| | | | | |ureditev |
| | | | | |parkirnih |
| | | | | |površin. |
| | | | | |Arhitekturno|
| | | | | |oblikovanje |
| | | | | |novih |
| | | | | |objektov: |
| | | | | |Arhitektura |
| | | | | |objektov je |
| | | | | |lahko |
| | | | | |sodobna, |
| | | | | |upoštevati |
| | | | | |pa je |
| | | | | |potrebno |
| | | | | |kvalitetne |
| | | | | |značilnosti |
| | | | | |in detajle |
| | | | | |krajevne |
| | | | | |arhitekture:|
| | | | | |tlorisni |
| | | | | |gabarit |
| | | | | |objekta s |
| | | | | |poudarjeno |
| | | | | |vzdolžno |
| | | | | |osjo, |
| | | | | |zasnovo |
| | | | | |tlorisa brez|
| | | | | |prizidkov, |
| | | | | |višino |
| | | | | |objektov |
| | | | | |(P+1, |
| | | | | |P+1+IP), ki |
| | | | | |je odvisna |
| | | | | |od gabaritov|
| | | | | |sosednjih |
| | | | | |objektov, |
| | | | | |dvokapno |
| | | | | |simetrično |
| | | | | |streho z |
| | | | | |naklonom med|
| | | | | |35° in 45°, |
| | | | | |strešna okna|
| | | | | |naj |
| | | | | |upoštevajo |
| | | | | |značilnosti |
| | | | | |regije |
| | | | | |(frčade) |
| | | | | |brez |
| | | | | |številnih in|
| | | | | |različno |
| | | | | |oblikovanih |
| | | | | |predrtin. |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|CD7|poslovno |poslovne in |Do izdelave |Novogradnja,|
|1e/ | |trgovski |trgovinske |OPPN na območju|novo območje|
| | |center |dejavnosti |niso dovoljeni |skladno s |
| | | | |posegi v |konceptom |
| | | | |prostor razen |območja |
| | | | |tekočih |Arhitekturno|
| | | | |vzdrževalnih |oblikovanje |
| | | | |del, |novih |
| | | | |adaptacije, |objektov: |
| | | | |rekonstrukcije.|Arhitektura |
| | | | | |objektov je |
| | | | | |lahko |
| | | | | |sodobna, |
| | | | | |upoštevati |
| | | | | |pa je |
| | | | | |potrebno |
| | | | | |kvalitetne |
| | | | | |značilnosti |
| | | | | |in detajle |
| | | | | |krajevne |
| | | | | |arhitekture:|
| | | | | |tlorisni |
| | | | | |gabarit |
| | | | | |objekta s |
| | | | | |poudarjeno |
| | | | | |vzdolžno |
| | | | | |osjo, |
| | | | | |zasnovo |
| | | | | |tlorisa brez|
| | | | | |prizidkov, |
| | | | | |etažnost P. |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|CU8|športni |športno |Do izdelave |Kot CU6. |
|1j/ | |center- |rekreacijske |OPPN na območju| |
| | |vzhodno od |dejavnosti, |niso dovoljeni | |
| | |osnovne šole|centralne |posegi v | |
| | | |dejavnosti, |prostor razen | |
| | | |stanovanja |tekočih | |
| | | | |vzdrževalnih | |
| | | | |del, | |
| | | | |adaptacije, | |
| | | | |rekonstrukcije.| |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|CU |centralne |centralne |Do izdelave |Kot CU6. |
|1i/ |9 |dejavnosti |dejavnosti, |OPPN na območju| |
| | |zahodno od |dopolnilna |niso dovoljeni | |
| | |šole |stanovanjska |posegi v | |
| | | |gradnja |prostor razen | |
| | | | |tekočih | |
| | | | |vzdrževalnih | |
| | | | |del, | |
| | | | |adaptacije, | |
| | | | |rekonstrukcije.| |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
| |I |OBMOČJA | | | |
| | |PROIZVODNIH | | | |
| | |DEJAVNOSTI | | | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|IG2|območje KIV |proizvodne |Gradnja skladno| |
|1c/ | |Vransko |dejavnosti |z veljavnim | |
| | | |gradnja skladno|IPA. | |
| | | |z veljavnim IPA| | |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
|VR13-|IG3|Tehnološko |proizvodne |Do izdelave |Urbanistična|
|1c/ | |središče |dejavnosti, |OPPN na območju|zasnova: |
| | | |tehnološki park|niso dovoljeni |Ohranjanje |
| | | | |posegi v |značilne |
| | | | |prostor razen |vzdolžne |
| | | | |tekočih |parcelacije,|
| | | | |vzdrževalnih |ohranjanje |
| | | | |del, |značilne |
| | | | |adaptacije. |tlorisne in |
| | | | | |višinske |
| | | | | |strukture |
| | | | | |objektov: |
| | | | | |poudarjena |
| | | | | |vzdolžna os |
| | | | | |tlorisnega |
| | | | | |gabarita, |
| | | | | |ureditev |
| | | | | |parkirnih |
| | | | | |površin. |
| | | | | |Arhitekturno|
| | | | | |oblikovanje |
| | | | | |novih |
| | | | | |objektov: |
| | | | | |Arhitektura |
| | | | | |objektov je |
| | | | | |lahko |
| | | | | |sodobna, |
| | | | | |upoštevati |
| | | | | |pa je |
| | | | | |potrebno |
| | | | | |kvalitetne |
| | | | | |značilnosti |
| | | | | |in detajle |
| | | | | |krajevne |
| | | | | |arhitekture |
| | | | | |ter vizuro |
| | | | | |na naselje: |
| | | | | |tlorisni |
| | | | | |gabarit |
| | | | | |objekta s |
| | | | | |poudarjeno |
| | | | | |vzdolžno |
| | | | | |osjo, |
| | | | | |zasnovo |
| | | | | |tlorisa brez|
| | | | | |prizidkov, |
| | | | | |višino |
| | | | | |objektov |
| | | | | |(P+1), ki je|
| | | | | |odvisna od |
| | | | | |gabaritov |
| | | | | |sosednjih |
| | | | | |objektov, |
| | | | | |streha v |
| | | | | |odvisnosti |
| | | | | |od |
| | | | | |arhitekture |
| | | | | |objekta. |
+-----+---+------------+---------------+---------------+------------+
3.6 PODROBNEJŠE USMERITVE ZA OBMOČJE URBANISTIČNEGA NAČRTA VRANSKO
21. člen
3.6.1 Območje celovite prenove
Kulturna dediščina
(1) Staro jedro naselja Vransko je valorizirano in razglašeno kot kulturni spomenik. Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v tem prostoru morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega zavoda. Za del naselja Vransko velja pogoj arheološkega nadzora. Vsa načrtovana dela – namembnosti in gradbeni posegi na prostoru širšega zavarovanega območja morajo upoštevati neposredno bližino urbanističnega spomenika in ne smejo na njega funkcionalno niti vizualno negativno vplivati.
(2) Za določene objekte in posamezna ureditvena območja veljajo pri spremembi namembnosti oz. novih namembnostih naslednja merila in pogoji:
– objekti kulturne in etnološke dediščine (Sprememba namembnosti je možna v primerih, ko to dovoljujejo pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje).
3.6.2 Območje notranjega razvoja
Območje notranjega razvoje je v pretežni meri namenjeno zagotavljanju površin, ki so v javnem interesu. Površine javnega interesa so dostopne vsem uporabnikom ne glede na funkcijo, merilo, program in lastništvo ter spodbujajo obstoječe, načrtovane ali prenovljene programe. So ogrodje za delovanje in percepcijo naselja.
3.6.3 Območje širitve naselja, ki vključujejo tudi območja sanacije
Območja širitve naselja upoštevajo pogoje in usmeritve, podane v sklopu opredelitev elementov urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov.
Območja širitve naselja in usmeritve so izdelane na osnovi analize naravnih razmer in ustvarjenih danosti v širšem prostoru naselja, ki so:
– najboljša kmetijska zemljišča na celotnem obrobju ureditvenega območja naselja Vransko,
– poplavna območja,
– varovana območja kulturne dediščine in naravne vrednote,
– varstveni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Ob upoštevanju cilja zaokrožitve obstoječih ureditvenih območij v uravnoteženo urbano celoto naselja je predlagana širitve naselja Vransko.
Širitev obravnava povečanje površin ureditvenega območja naselja Vransko za organizirano stanovanjsko gradnjo in poslovno trgovinsko dejavnost.
3.6.4 Posamezna večja zaključena območja javnih in zelenih površin naselja in usmeritve
Zelene površine naselja predstavljajo zeleno cezuro naselja, kamor se umeščajo dejavnosti, ki so namenjene preživljanju prostega čas, rekreaciji in športu na prostem vključno z objekti za rekreacijo in šport na prostem.
Znotraj območja Urbanističnega načrta za naselje Vransko so posamezna večja zaključena območja športno rekreacijskih in zelenih površin ter sistem pešpoti.
3.6.5 Opredelitve podrobnejše namenske rabe prostora
(1) Urbanistični načrt določa okvirna območja podrobnejše namenske rabe, ki so razvidna iz tabele.
– območja za stanovanja,
– območja centralnih dejavnosti,
– območje za proizvodnjo,
– območje zelenih površin in
– prometne površine in koridorje komunalne in energetske infrastrukture ter telefonskega omrežja.
Tabela 9: Pregled enot, območja podrobnejše namenske rabe znotraj območja Urbanističnega načrta Vransko
+---------+-------------+---------------+---------+------------+
|ENOTA |PREVLADUJOČA |PODROBNEJŠA |UREJANJE |GRADNJA |
|UREJANJA |NAMEMBNOST / |RABA |PO | |
|Oznaka |OPIS | |DOLOČILIH| |
|enote | | |OPN/OPPN | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
| |S |OBMOČJA | | | |
| | |STANOVANJ | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS1|stanovanjsko |večstan. in |OPN |prenova, |
|1a/ | |območje 1 (Z |prostostoječa | |zapolnitve |
| | |od INDE) |stanovanjska | | |
| | |/S1 |gradnja | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS2|stanovanjsko |eno in |OPN |prenova, |
|1a/ | |območje 2 (S |dvostanovanjska| |zapolnitve |
| | |od centra 1) |gradnja | | |
| | |/S2 | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS3|stanovanjsko |eno in |OPN |prenova, |
|1a/ | |območje 3 (ob|dvostanovanjska| |zapolnitve |
| | |potoku |gradnja | | |
| | |Podgrajščica)| | | |
| | |/S3 | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS4|Stanovanjsko |eno in |OPN |prenova, |
|1g/ | |območje 4 ( Z|dvostanovanjska| |zapolnitve |
| | |od centra) |gradnja, | | |
| | |/S4 | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS5|stanovanjsko |eno in |OPPN |novogradnja,|
|1f/ | |območje 5 (Z |dvostanovanjska| |novo območje|
| | |od centra) |gradnja | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS6|stanovanjsko |eno in |OPN |skladno z |
|1b/ | |območje 6 (po|dvostanovanjska| |določili |
| | |Zavrteh) |gradnja | |odloka |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS7|stanovanjsko |eno in |OPPN |novogradnja,|
|1k/ | |območje 7 |dvostanovanjska| |novo območje|
| | | |gradnja | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|SS8|stanovanjsko |eno in |OPPN |novogradnja,|
|1h/ | |območje 8 |dvostanovanjska| |novo območje|
| | | |gradnja | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
| |C |OBMOČJA | | | |
| | |CENTRALNIH | | | |
| | |DEJAVNOSTI | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU1|center |centralne |OPN |prenova, |
|1a/ | |Vranskega 1 -|dejavnosti | |zapolnitve |
| | |ob cesti | | | |
| | |/C1 | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU2|center |centralne |OPN |prenova, |
|1a/ | |Vranskega 2 –|dejavnosti | |zapolnitve |
| | |ob cerkvi | | | |
| | |/C2 | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU3|center |Stanovanjske in|OPN |prenova, |
|1a/ | |Vranskega 3 –|trgovinske | |zapolnitve |
| | |stanovanja in|dejavnosti | | |
| | |trgovine | | | |
| | |/ST | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU4|center |centralne |OPN |prenova, |
|1a/ | |Vranskega 4 –|dejavnosti | |zapolnitve |
| | |avtobusna | | | |
| | |postaja | | | |
| | |/AP | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU5|center |izobraževanje |OPN |prenova, |
|1a/ | |Vranskega 5 –| | |zapolnitve |
| | |osnovna šola | | | |
| | |/OŠ | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU6|južno od |centralne, |OPPN |novogradnja,|
|1j/ | |centra |poslovne in | |novo območje|
| | |naselja |stanovanjske | | |
| | | |dejavnosti | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CD7|poslovno |poslovne in |OPPN |novogradnja,|
|1e/ | |trgovski |trgovinske | |novo območje|
| | |center |dejavnosti | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU8|športni |športno |OPPN |novo območje|
|1j/ | |center- |rekreacijske | |novogradnja,|
| | |vzhodno od |dejavnosti, | | |
| | |osnovne šole |centralne | | |
| | | |dejavnosti, | | |
| | | |stanovanja | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|CU |centralne |centralne |OPPN |novogradnja,|
|1i/ |9 |dejavnosti |dejavnosti, | |novo območje|
| | |zahodno od |dopolnilna | | |
| | |šole |stanovanjska | | |
| | | |gradnja | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
| |I |OBMOČJA | | | |
| | |PROIZVODNIH | | | |
| | |DEJAVNOSTI | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|IG1|območje |proizvodne |OPN |prenova, |
|1a/ | |industrije |dejavnosti | |zapolnitve |
| | |INDE Vransko | | | |
| | |/IN | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|IG2|območje KIV |proizvodne |OPPN |prenova, |
|1c/ | |Vransko |dejavnosti | |zapolnitve |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|IG3|Tehnološko |proizvodne |OPPN |novogradnja |
|1c/ | |središče |dejavnosti, | | |
| | | |tehnološki park| | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
| |Z |OBMOČJA | | | |
| | |ZELENIH | | | |
| | |POVRŠIN | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|ZS1|površine za |športno |OPN |prenova, |
|1a/ | |rekreacijo in|rekreacijske | |zapolnitve |
| | |šport |dejavnosti | | |
| | |/R | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
|VR13-|ZK1|pokopališče z|pokopališke in |OPN |obstoječe in|
|1d/ | |zelenimi |spremljajoče | |razširitev |
| | |površinami |dejavnosti | | |
| | |/PO |dejavnosti | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
| |ZD |druge zelene |- |OPN | |
| | |površine | | | |
+-----+---+-------------+---------------+---------+------------+
(2) VR 13-1a s podenotami
Do izdelave OPPN je na območju enote VR13-1a s podenotami in VR13-1d mogoča gradnja pod določili OPN kot območja notranjega razvoja. Kot grafična podlaga za umestitev objektov se upošteva grafični del Prostorskih ureditvenih pogojev Vransko št. proj. 065/97 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o. Celje, kot strokovna podlaga.
Tabela 10: Usmeritve po enotah VR13-1a in VR13-1d
+--------------+-----------------------------------------------+
|Prostorska |Usmeritve/območje iz strokovne podlage |
|enota/ | |
|Opis v | |
|strokovni | |
|podlagi | |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ SS1 |Območje S1 |
| |– Vodnogospodarske ureditve: |
|stanovanjsko |Površine ob potoku so v poplavnem območju. |
|območje 1 |– Urbanistične ureditve: |
|(Z od INDE) |Možne so prenove objektov, prizidki, |
|/S1 |adaptacije tako, da je vedno poudarjena |
| |vzdolžna os objekta. Strehe: simetrične |
| |dvokapnice. |
| |– Arhitekturno oblikovanje novih objektov: |
| |Prizidki k objektom morajo ali biti usklajeni |
| |z obstoječo kvalitetno arhitekturo ali |
| |vplivati na izboljšanje arhitekture objekta. |
| |Prizidki morajo biti v višini celotnega |
| |gabarita objekta. |
| |Strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešine |
| |med 35° in 45°, kritina opečna. |
| |Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z |
| |lesom, lesene ograje, žive meje. |
| |– Funkcionalna zemljišča, parcelne meje: |
| |Velikost zemljišč je odvisna od lastništva in |
| |možnosti prodaje in nakupov. Poplavne površine |
| |so izločene iz funkcionalnega zemljišča. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ SS2 |Območje S2 |
| |– Urbanistične ureditve: |
|stanovanjsko |Južno od obstoječe lokalne ceste je predvidena |
|območje 2 (S |gradnja petih stanovanjskih objektov. Možno je |
|od centra 1) |tudi večje število objektov, odvisno od |
|/S2 |lastništva parcel, vendar tako, da večje |
| |število ne bo vplivalo na poslabšanje bivalnih |
| |kakovosti okoliških objektov. Določen je |
| |obvezni odmik objektov od ceste (5.0 metrov), |
| |garažni objekt je lahko prizidek k |
| |stanovanjskemu objektu, maksimalni gabarit |
| |objekta, tloris (14.0 x 10.0 metrov), višina |
| |P+1+IP, smer slemena sever – jug, streha |
| |simetrična dvokapnica. Obstoječe objekte je |
| |možno prenavljati. K obstoječim objektom so |
| |možni prizidki, vendar tako, da je poudarjena |
| |vzdolžna os objekta in da so ustrezni odmiki |
| |od sosednjih objektov (osončenje). |
| |– Arhitekturno oblikovanje: |
| |Arhitektura novih objektov ni podrejena |
| |okolju, lahko je sodobna, upoštevati pa mora |
| |obvezne gabarite; simetrično dvokapnico, |
| |naklon med 35° in 45°, kritina opečna, izzidki |
| |ob tlorisnem gabaritu niso dovoljeni, strešna |
| |okna naj bodo v obliki frčade. |
| |Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z |
| |lesom, lesene ograje, žive meje. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ SS3 |Območje S3 |
| |– Vodnogospodarske ureditve: |
|stanovanjsko |Pretežni del območja je v poplavnem območju |
|območje 3 (ob |Podgrajščice. |
|potoku |– Urbanistične ureditve: |
|Podgrajščica) |Možne so lokacije treh novih objektov, |
|/S3 |adaptacije obstoječih in prizidki k obstoječim |
| |objektom. Prizidki morajo biti izvedeni tako, |
| |da je poudarjena vzdolžna os objekta, |
| |upoštevani morajo biti odmiki od parcelnih |
| |mej. |
| |– Arhitekturno oblikovanje: |
| |Gabariti objektov morajo biti podrejeni |
| |obstoječim objektom, arhitektura objektov ni |
| |podrejena arhitekturi obstoječih objektov. |
| |Arhitektura prizidkov mora vplivati na |
| |izboljšanje obstoječe arhitekture objektov. |
| |Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z |
| |lesom, lesene ograje, žive meje. |
| |– Funkcionalna zemljišča, parcelne meje: |
| |Velikost zemljišč je odvisna od lastništva in |
| |možnosti prodaje in nakupov. Poplavne površine |
| |so izločene iz funkcionalnega zemljišča. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1g/ SS4 |Območje S4 |
| |– Varstvo naravne in kulturne dediščine: |
|Stanovanjsko |V območju dominira dvorec, ki je zaradi svoje |
|območje 4 (Z |umetnostnozgodovinske vrednosti uvrščen med |
|od centra) |kulturne spomenike. |
|/S4 |Za stavbo velja varstveni režim II. stopnje, |
| |ki določa varovanje njene celovitosti, |
| |intaktnosti, likovno arhitekturne vrednosti in |
| |historične pričevalnosti. Varuje se stavbna |
| |masa in zunanja podoba z vsemi arhitekturnimi |
| |elementi in notranji tloris ter vse |
| |arhitekturne sestavine in elementi. |
| |Zaradi celovitosti ohranjanja dvorca je |
| |vzpetino zahodno nad njim, nekdaj funkcionalno |
| |pripadajoče graščini, potrebno ohraniti |
| |nezazidano. |
| |Drugi pomembni objekt je objekt Vransko 16, za |
| |stavbo velja varstveni režim II. stopnje z |
| |enakimi pogoji varstva kot za prej opisani |
| |objekt. |
| |– Urbanistične ureditve: |
| |V območju ni predvidenih novogradenj. Možni so |
| |prizidki k objektom in to tako, da je |
| |poudarjena vzdolžna os objekta. Prizidki naj |
| |bodo v celotni višini obstoječega gabarita |
| |objekta. |
| |– Arhitekturno oblikovanje: |
| |Gabariti objektov morajo biti podrejeni |
| |obstoječim objektom, arhitektura objektov ni |
| |podrejena arhitekturi obstoječih objektov. |
| |Arhitektura prizidkov mora vplivati na |
| |izboljšanje obstoječe arhitekture objektov. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ CU1 |Območje C1 |
| |– Vodnogospodarstvo: |
|center |Območje med severnim robom ceste in Merinščico |
|Vranskega 1 - |je v celoti v poplavnem območju. Rešitve so |
|ob cesti |možne le z zadrževalniki gorvodno. Prizidki k |
|/C1 |objektom in novogradnje morajo biti zasnovane |
| |tako, da v pritličjih objektov ne bodo vitalni |
| |prostori objekta. |
| |– Varstvo naravne in kulturne dediščine: |
| |V območju so pretežno vsi objekti ocenjeni kot |
| |etnološka stavbna dediščina, nekaj objektov pa |
| |kot kulturni spomenik v I. in II. varstvenem |
| |režimu. |
| |Za projekte za posege k tem objektom je |
| |potrebno najprej pridobiti pogoje in smernice |
| |Zavoda za varstvo naravne in kulturne |
| |dediščine Celje (ZVNKD) in k projektu |
| |soglasje. |
| |– Namembnost: |
| |V objektih vzdolž glavne komunikacije je možno |
| |namembnost objekta nameniti gostinsko trgovski |
| |dejavnosti, vendar tako, da ne bo povzročala |
| |negativnih vplivov v okolje. |
| |– Prenova objektov: |
| |Obstoječe objekte in gospodarska poslopja je |
| |možno prenavljati. Dovoljene so nadomestne |
| |gradnje objektov, ki so v takšnem gradbenem |
| |stanju, da jih ni možno več obnavljati. Glavne |
| |objekte, gospodarske objekte in kozolce je |
| |možno adaptirati ob upoštevanju pogojev Zavoda |
| |za varstvo naravne in kulturne dediščine |
| |(ZVNKD), ohranjati značilnosti gabarita, |
| |arhitekturnih detajlov – dimenzij vrat, oken, |
| |napuščev, naklonov strešin in vrste kritine. |
| |– Urbanistična zasnova: |
| |• ohranjanje značilne vzdolžne parcelacije, |
| |• ohranjanje značilne tlorisne in višinske |
| |strukture objektov: poudarjena vzdolžna os |
| |tlorisnega gabarita, |
| |• novogradnje ob trgu so možne v obstoječi |
| |ulični liniji; večje število novogradenj je |
| |možno na južnem delu obravnavanega območja: v |
| |smeri sever - jug z odcepom uvoza ob objektu |
| |Vransko 62, in v smeri vzhod • zahod; |
| |koridorji za ceste (širine 5.0 metra) so |
| |vitalnega in odločilnega pomena za ustrezno |
| |ureditev dostopov do obstoječih in predvidenih |
| |objektov; predviden je koridor za bodočo |
| |ureditev povezave in dostopov do predvidenih |
| |objektov; |
| |• določena je gradbena linija objektov z |
| |obveznim odmikom 5.0 metrov od koridorja za |
| |ceste in minimalnim odmikom od parcelne meje |
| |2.0 metra; ob cesti, ki poteka čez Merinščico |
| |je možna ureditev parkirnih površin. |
| |– Arhitekturno oblikovanje novih objektov: |
| |Arhitektura objektov je lahko sodobna, |
| |upoštevati pa je potrebno kvalitetne |
| |značilnosti in detajle krajevne arhitekture: |
| |tlorisni gabarit objekta s poudarjeno vzdolžno |
| |osjo, zasnovo tlorisa brez prizidkov, višino |
| |objektov (P+IP, oz. P+1+IP), ki je odvisna od |
| |gabaritov sosednjih objektov, dvokapno |
| |simetrično streho z naklonom med 35° in 45°, |
| |strešna okna naj upoštevajo značilnosti regije |
| |(frčade) brez številnih in različno |
| |oblikovanih predrtin. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ CU2 |Območje C2 |
| |– Vodnogospodarstvo: |
|center |Večji del območja je v poplavnem območju |
|Vranskega 2 – |Merinščice. Rešitve so možne le z |
|ob cerkvi |zadrževalniki gorvodno. |
|/C2 |– Varstvo naravne in kulturne dediščine: |
| |Jedro ob župni cerkvi predstavljajo objekti, |
| |ki so kulturni spomeniki in etnološka |
| |dediščina, določeno je ožje zavarovano vplivno |
| |območje kulturnega spomenika. Kulturni |
| |spomenik – župna cerkev je zavarovana z |
| |varstvenim režimom I. stopnje. Za projekte za |
| |posege k tem objektom je potrebno najprej |
| |pridobiti pogoje in smernice in k projektom |
| |soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne |
| |dediščine. |
| |– Namembnost: |
| |V objektih vzdolž glavne komunikacije je možno |
| |namembnost objekta nameniti gostinsko trgovski |
| |dejavnosti, vendar tako, da ne bo povzročala |
| |negativnih vplivov v okolje. |
| |– Prenova objektov: |
| |Obstoječe objekte in gospodarska poslopja je |
| |možno prenavljati. Dovoljene so nadomestne |
| |gradnje gospodarskih objektov, glavnih |
| |objektov, ki so v takšnem gradbenem stanju, da |
| |jih ni možno več obnavljati. Glavne objekte, |
| |gospodarske objekte in kozolce je možno |
| |adaptirati ob upoštevanju pogojev Zavoda za |
| |varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD), |
| |ohranjati značilnosti gabarita, arhitekturnih |
| |detajlov – dimenzij vrat, oken, napuščev, |
| |naklonov strešin in vrste kritine. Možna je |
| |sprememba namembnosti v skladu s splošnimi |
| |usmeritvami. |
| |– Urbanistična zasnova: |
| |V delu območja, severno nad potokom Merinščica |
| |je možna novogradnja za potrebe stanovanjskih |
| |in poslovno stanovanjskih objektov. V karti je |
| |označena gradbena linija objektov in smeri |
| |dostopov. Objekti po tlorisnem in višinskem |
| |gabaritu ne smejo presegati dimenzij |
| |obstoječih objektov. Os slemena sever–jug, |
| |naklon strehe med 35° in 45°, streha |
| |asimetrična dvokapnica, kritina opečna, |
| |zazidava je lahko strnjena, vendar členjena z |
| |vmesnimi prekinitvami. |
| |V prometnem vidiku je predvidena razširitev |
| |ceste, ki se priključuje na trg. |
| |– Arhitekturno oblikovanje novih objektov: |
| |Arhitektura objektov je lahko sodobna, |
| |upoštevati pa je potrebno kvalitetne |
| |značilnosti in detajle krajevne arhitekture: |
| |sleme objektov je lahko vzporedno ali |
| |pravokotno na os ceste. |
| |Streha: simetrična dvokapnica, naklon strešine |
| |med 35° in 45°, kritina opečna. |
| |Gabariti objektov: P+1+IP ali P+IP, v |
| |pritličju je lahko nestanovanjska dejavnost |
| |(poslovni prostor, trgovina, servis) vendar |
| |le-taka, ki ne vpliva na poslabšanje bivalnih |
| |pogojev v okolici. |
| |Ograje: zidane v kombinaciji z lesom,lesene |
| |ali žive meje. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ CU3 |Območje ST |
| |– Vodnogospodarske ureditve: |
|center |Celotno ureditveno območje se nahaja v |
|Vranskega 3 – |poplavnem območju Merinščice. Rešitve pred |
|stanovanja in |poplavljanjem so možne le z zadrževalniki |
|trgovine |gorvodno. |
|/ST |– Varstvo naravne in kulturne dediščine: |
| |V območju so evidentirani objekti, ki so |
| |etnološka dediščina in kulturna dediščina v I. |
| |in II. varstvenem režimu. Za njihove prenove |
| |veljajo pogoji ZVNKD. |
| |– Urbanistična zasnova: |
| |Možna je novogradnja na dveh lokacijah v |
| |ulični liniji. Za dimenzioniranje je potrebno |
| |upoštevati gradbeno linijo in gabarite |
| |sosednjih objektov. V pritličjih objektov je |
| |zaradi možnosti poplav potrebno predvideti le- |
| |tiste prostore, ki nimajo vitalne funkcije |
| |namembnosti objekta. |
| |Možni so prizidki k objektom, prenove in |
| |adaptacije objektov. |
| |– Arhitekturno oblikovanje: |
| |Gabariti objektov morajo biti podrejeni |
| |obstoječim objektom, arhitektura objektov ni |
| |podrejena arhitekturi obstoječih objektov. |
| |Arhitektura novih objektov in prizidkov mora |
| |vplivati na izboljšanje obstoječe arhitekture |
| |objektov. |
| |Ograje: dovoljene so zidane v kombinaciji z |
| |lesom, lesene ograje, žive meje. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ CU4 |Območje AP |
| |– Vodnogospodarstvo: |
|center |Večji del območja je v poplavnem območju |
|Vranskega 4 – |Merinščice. Rešitve so možne le z |
|avtobusna |zadrževalniki gorvodno. |
|postaja |– Varstvo naravne in kulturne dediščine: |
|/AP |V območju ob trgu so objekti, zavarovani kot |
| |etnološka dediščina, za projekte za posege k |
| |tem objektom je potrebno najprej pridobiti |
| |pogoje in smernice in k projektom soglasje |
| |Zavoda za varstvo naravne in kulturne |
| |dediščine. |
| |– Namembnost: |
| |V objektih vzdolž glavne komunikacije je možno |
| |namembnost objekta nameniti gostinsko trgovski |
| |dejavnosti, vendar tako, da ne bo povzročala |
| |negativnih vplivov v okolje. |
| |– Prenova objektov: |
| |Obstoječe objekte in gospodarska poslopja je |
| |možno prenavljati. Dovoljene so nadomestne |
| |gradnje objektov, ki so v takšnem gradbenem |
| |stanju, da jih ni možno več obnavljati. Glavne |
| |objekte, gospodarske objekte in kozolce je |
| |možno adaptirati ob upoštevanju pogojev Zavoda |
| |za varstvo naravne in kulturne dediščine |
| |(ZVNKD), ohranjati značilnosti gabarita, |
| |arhitekturnih detajlov – dimenzij vrat, oken, |
| |napuščev, naklonov strešin in vrste kritine. |
| |– Urbanistična zasnova: |
| |Predvideni so koridorji za cestno omrežje. |
| |Brez ureditve cestnega omrežja niso možne |
| |druge urbanistične ureditve: |
| |• cestno povezavo od magistralne ceste (M 10) |
| |je potrebno vzpostaviti do trga (preko parcele |
| |št. 18/1, kot je to predvidel nekdanji ZN); |
| |• severno oziroma ob robu avtobusne postaje je |
| |v smeri zahod predviden koridor (rezervat) za |
| |cestno povezavo, ob kateri je možna gradnja; |
| |med trgom in to cesto je predvidena prečna |
| |komunikacija, ki bi bila v sredini prekinjena |
| |(preprečitev krožnega motornega prometa) za |
| |motorni promet; s te prečne povezave so |
| |predvideni dostopi na parkirne površine in |
| |uvozi k objektom Vransko 49, 86a, 86, 88. |
| |Južno od nove ceste – predvidenega rezervata |
| |je predvidena gradnja: objektov za potrebe |
| |servisa, obrti, trgovsko-poslovnega centra in |
| |stanovanjskih objektov oziroma stanovanjsko- |
| |poslovnih objektov. Severno od koridorja za |
| |cesto je definirana gradbena linija kot |
| |možnost dopolnilne gradnje. Določeni so |
| |obvezni odmiki (5.0 metrov) od cest, smeri |
| |slemen in okvirni gabariti objektov. |
| |– Arhitekturno oblikovanje novih objektov: |
| |• objekt za servis, obrt - južno od avtobusne |
| |postaje bo imel okvirni tlorisni gabarit 40.0 |
| |x 10.0 (12.0) metrov, pritličje. Streha |
| |simetrična dvokapnica, kritina opečna, |
| |oblikovani severovzhodni vogal objekta; |
| |• trgovsko poslovni center je v urbanističnem |
| |smislu zasnovan iz dveh objektov z vzdolžno |
| |osjo sever – jug in vmesnim trgom, ki je lahko |
| |pokrit s stekleno strešino; napajanje objekta |
| |bo z zahodne smeri, vstopi z oboda z vseh vseh |
| |strani; objekt bo imel okvirne tlorisne |
| |dimenzije 32.0 x 10.0 (12.0) metrov, etažnost |
| |P+IP, streha – simetrična dvokapnica, kritina |
| |opečna; za pridobitev ustrezne arhitekture |
| |objekta je primerno pridobiti več idejnih |
| |zasnov ali izvesti natečaj; |
| |• stanovanjski ali poslovno-stanovanjski |
| |objekti so zasnovani kot gruča objektov; |
| |tlorisni in višinski gabariti morajo biti |
| |usklajeni z okoliškimi objekti, gabarit P+1+IP |
| |ali P+IP; strehe – simetrične dvokapnice, |
| |naklon strešine med 35° in 45°, kritina |
| |opečna; tlorisni gabarit ne sme imeti |
| |prizidkov, lahko so poudarki v obliki frčade |
| |ali oblikovanega vogala; strešna okna morajo |
| |biti sestavni del arhitekture; |
| |• severno nad koridorjem za cesto je v |
| |ureditveni situaciji označena gradbena linija; |
| |na tem mestu je možno postaviti ali garaže za |
| |sosednje objekte, ali stanovanjsko-poslovni |
| |objekt; gabarit objekta – vzdolž ulice do 25.0 |
| |metrov, ustrezno členjen, širina max. do 8.0 |
| |metov, višinski gabarit P+IP, streha |
| |simetrična dvokapnica, naklon strešine med 35° |
| |in 45°, kritina opečna. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ CU5 |Območje SO (šola) |
| |– Urbanistična ureditev: |
|center |Območje Je izgrajeno. |
|Vranskega 5 – |– Cestni priključek: |
|osnovna šola |Ob vzhodni parcelni meji šole je predviden |
|/OŠ |odcep z M 10, ki naj bi napajal šolo, odcep s |
| |trga, ki poteka v smeri iste trase, pa bi |
| |napajal stanovanjske objekte. Cesta naj bi |
| |bila prevozna (od M 10 do trga) vmesni del bo |
| |le peš pot. |
| |– Arhitekturno oblikovanje: |
| |Objekt je potrebno uskladiti z obstoječo |
| |arhitekturo šole in okoljem. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ IG1 |Območje INDE |
| |Območje INDE je potrebno sanirati v komunalnem |
|območje |in arhitekturnem smislu. Možna je sprememba |
|industrije |namembnosti v okolju prijaznejšo dejavnost, |
|INDE Vransko |možna pa popolna sprememba dejavnosti in |
|/IN |vzpostavitev nove, n. pr. okolju primernejše |
| |stanovanjske funkcije, ki bi v ta prostor |
| |najbolj ustrezala. Za spremembo namembnosti je |
| |potrebno izdelati izvedbeni akt. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1a/ ZS1 |Območje R - rekreacija |
| |– Vodnogospodarske ureditve: |
|površine za |Del območja ob Merinščici je v poplavnem |
|rekreacijo in |območju. |
|šport |– Krajinsko urbanistične ureditve: |
|/R |Območje je v celoti namenjeno razvoju |
| |rekreacijskih površin. Dostop do rekreacijskih |
| |površin je preko mostička preko Merinščice, |
| |nekaj parkirnih mest je ob objektu Vransko 24. |
| |Priporočljivo je razširiti cesto na severni |
| |strani območja rekreacije in nekaj parkirnih |
| |mest predvideti ob cesti. |
| |Na vzhodni strani območja je potrebno |
| |predvideti takšne športne površine, s katerih |
| |rekreacija ne bo moteča za stanovanjske |
| |objekte na vzhodnem območju. |
| |V krajinskem smislu je potrebno vzhodni rob |
| |območja intenzivno ozeleniti. Posebno |
| |pozornost urejanja je potrebno predvideti za |
| |vodotok. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|VR13-1d/ ZK1 |Območje PO – pokopališče |
| |Možne so vse ureditve, ki vplivajo na |
|Pokopališče z |izboljšanje funkcioniranja pokopališča in na |
|zelenimi |kvalitetnejši arhitekturno krajinski izgled. |
|površinami |Možna gradnja objektov za potrebe pokopališča |
|/PO |vežica in ostale ureditve. |
| |Priporočljivo je, da se betonsko ograjo ob |
| |pokopališču ozeleni z živo mejo ali |
| |popenjavkami. |
+--------------+-----------------------------------------------+
(3) VR13-1b/SS6
Do izdelave OPPN je na območju enote VR13-1b/ss6 mogoča gradnja pod določili OPN. Kot grafična podlaga za umestitev objektov se upošteva grafični del Prostorskih ureditvenih pogojev Po Zavrteh, št. proj. 771/03/04, izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o. Celje, kot strokovno podlago.
Tabela 11: Usmeritve za enoto VR13-1b/ss6
VR13-1b/SS6 Pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje
Območja, površine, predvidene za pozidavo, so zasnovane v vzdolžnih pasovih v smeri vzhod zahod, kakor potekajo plastnice in vključujejo obstoječe posamezne objekte. Območja, predvideno za pozidavo, se nahajajo izven strmega dela pobočja. Vzdolžni pasovi namenjeni gradnji so medsebojno prekinjeni z zelenimi pasovi.
Cestno omrežje je predvideno v smeri vzhod–zahod po plastnicah in z novo navezavo preko mostu čez Podgrajščico na Vransko.
Predvideno cestno omrežje se navezuje na obstoječe omrežje. Cesta ob vodi se navezuje na obstoječi most in poteka na južni strani vzporedno z vodotokom. Cesta ob vodi napaja 11 stanovanjskih objektov. Zgornja cesta ob gozdu poteka po obstoječi poti in napaja 8 novih objektov. Dovozni priključek z obstoječe ceste na vzhodni strani obravnavanega območja napaja 9 novih objektov.
Pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov
Na obravnavanem območju je predvidena gradnja prosto stoječih enodružinskih stanovanjskih objektov.
Dimenzije objektov, vrisanih v grafični prilogi, predstavljajo maksimalni gabarit. Možni so manjši objekti od predvidenih. Maksimalna širina objektov v strmem terenu je 8 metrov, dolžina objekta je odvisna od širine parcele.
Konfiguracija terena in obstoječa poselitev narekujeta zasnovo parcel in objektov v vzdolžni smeri vzporedno s plastnicami. Smer slemen predvidenih objektov, ki imajo dolžino objekta večjo od širine, bo vzporedna s plastnicami v smeri vzhod-zahod. Morfologija pozidave bo prilagojena terenu, zasnovana bo v vzdolžnih pasovih, parcele bodo po površini tako velike, da bo soseska dajala vtis gradnje v zelenem okolju, v arkadiji.
Znotraj celotnega ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije, dozidave, rekonstrukcije in nadomestne gradnje obstoječih objektov;
– možne so postavitve lesenih vrtnih ut, opornih zidov in škarp;
– možne so nadstrešnice za avte maksimalnih dimenzij 5 x 5 metrov;
– odmik objektov od cest je prilagojen gradbenim linijam obstoječih objektov, pri obstoječih objektih, ki so locirani tik ob lokalni cesti je pri objektu vmesne dopolnilne gradnje zagotoviti odmik objektov od ceste 5.00 m oziroma najmanj 3.00 m.
– Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemena
Maksimalni tlorisni gabarit objektov je razviden v grafični situaciji. Širina objektov je 8 metrov, dolžina je odvisna od širine parcele, dolžine so različne. Objekti, označeni s števili od 17 do 21, so manjših dolžin zaradi odmika od sosednjega objekta na stranskih fasadah niso možna okna bivalnih prostorov. Objekti, označeni s števili od 26 do 28, so širine od 7 do 8 metrov in dolžine 26 metrov, dolžina je prekinjena s cezuro – steklenim atrijem.
Predviden je enoten višinski gabarit objektov: vkopana klet, pritličje in mansarda. Tlorisni gabarit objekta naj ima poudarjeno vzdolžno smer, objekti manjših tlorisnih dimenzij morajo imeti temu primerno manjši višinski gabarit objekta. Pri urbanistični zasnovi je treba paziti na ustrezna razmerja dimenzij objektov. Z adaptacijami obstoječih višjih objektov se višina le-teh ne sme povečati.
Novogradnje na izpostavljenih legah, grebenih, morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
– Streha, fasada
– Oblikovanje strešin upošteva tipologijo primerno okolju. Strehe bodo v naklonu, priporočljive so dvokapne strehe, v odvisnosti od arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi enokapna streha, ravne ali polkrožne oblike.
– Smer slemena pri objektih z večjo dimenzijo vzdolžne smeri mora biti vzporedno s plastnicami. Smer slemena pri objektih, kjer je dolžina krajša od širine pa je lahko pravokotna na plastnice.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta. Priporočljivo je, da so objekti zasnovani v ustrezni arhitekturi, ki lahko izraža tudi sodoben način bivanja in uporabo novih materialov.
– Ureditev okolice novogradenj
– Okolico novogradenj je treba v čim večji meri zasaditi z avtohtono vegetacijo, s sadnim drevjem in z vrstami dreves, ki povečujejo stabilnost terena.
– Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo živih mej z avtohtonimi grmovnimi vrstami.
– Dovoljene so škarpe in oporni zidovi, ki morajo biti izvedeni skladno z geološkimi pogoji.
Ureditev obvodnega prostora in drugih zelenih površin
Posegi v obvodni prostor niso dovoljeni. V tem območju niso dovoljeni vrtički, krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je treba uporabiti avtohtone obvodne vrste. Območje zadrževalnika za meteorne vode je treba ozeleniti z obvodno vegetacijo.
Zelene vzdolžno zasnovane pasove je treba ohraniti, možno jih zasaditi. Za ureditev vrtičkov je treba pridobiti mnenje geologa.
Ograje ob objektih so dovoljene le kot žive meje do višine 1.80 metra. Živa meja je lahko iz različnih vrst listavcev (kalina, gaber, javor, glog, hrast) ali iz tise in smreke).
Parcelne meje
Parcelne meje so v grafični prilogi označene kot predlog. Ker je predmet obravnave vrsta PINa, kjer ni treba določati parcelnih mej, je velikost le te možno spreminjati ob nakupu parcele.
Pogoji za upravljanje z vodami
Območje leži izven koridorja za razlivanje visokih voda Podgrajščice in ni poplavno.
Minimalni odmik predvidenih gradbenih posegov od meje vodnega zemljišča na vodotokih II.reda, med katere spada tudi Podgrajščica, znaša 5,00m.
Predvideni premostitveni objekt je mogoč le kot objekt javne infrastrukture. Načrtovan mora biti tako, da ne povzroča negativnih vplivov na vodni režim, elementi mostne konstrukcije pa ne smejo segati v svetli profil vodotoka.
Rešitev odvoda padavinskih vod iz utrjenih površin in streh predvidenih objektov je predvidena v skladu s 92. členom zakona o vodah, ki predvideva treba zadrževanje vod pred izpustom v vodotok.
Za dostop na obravnavano območje je treba upoštevati oba obstoječa premostitvena objekta preko vodotoka Podgrajščica. Za zagotovitev dostopov, še posebej osrednjega preko južnega premostitvenega objekta, je treba izdelati statično oceno ustreznosti obstoječih mostov in jih v primeru neustreznih razmer rekonstruirati. Preveriti je treba tudi hidravlično prevodnost prostega profila vodotoka pod obstoječima premostitvenima objektoma.
Cestno omrežje sestavljata dve prometnici, ki med seboj nista neposredno povezani. Navezava južne prometnice na severno je tehnično izvedljiva, varovan pa je tudi koridor za eventuelno povezavo.
Situativni potek in vzdolžni profil prometnic je treba prilagoditi obstoječem reliefu terena in ju izvesti z ustreznimi elementi. Zaradi mejnih elementov vzdolžnega profila severne prometnice je treba (predvsem v zimskem času) redno vzdrževanje tako vozišča kot elementov odvodnje.
Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura
Komunalno energetsko in telekomunikacijsko opremo območja je treba izdelati pred pričetkom gradnje predvidenih stanovanjskih objektov.
Za izgradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske opreme območja je treba izdelati predpisano projektno dokumentacijo, ki jo je treba izdelati v sodelovanju z upravljalci posameznih naprav in napeljav, ob upoštevanju medsebojnih odmikov.
Na obravnavanem območju je treba izgraditi priključni vodovod nodularne litine NL fi 100 mm, ki je treba navezati na obstoječi vodovod iz NL fi 100 mm. Priključni vodovod poteka izven obravnavanega območja.
Za predviden priključni vodovod je treba pridobiti potrebna zemljišča in ga pred pričetkom gradnje predvidenih stanovanjskih objektov tudi zgraditi.
Znotraj obravnavanega je treba zgraditi zankasto zasnovan vodovodni sistem, ki je prav tako predviden v NL fi 100 mm, ki ga pogojuje izvedba nadzemnih hidrantov, potrebnih za zagotovitev požarne varnosti na območju predvidene pozidave. Lokacije nadzemnih hidrantov so razvidne iz grafičnega dela prostorske dokumentacije in morajo zagotavljati predpisano protipožarno zaščito.
Hišne priključke na vodovodno omrežje je treba izvesti z vgradnjo cestnih zapornih ventilov in zunanjih vodomernih jaškov v katere se namesti vodomere.
Za vodovodno omrežje na območju je treba, v sodelovanju z upravljalcem vodovodnega omrežja (Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o.) izdelati projektno dokumentacijo, pridobiti gradbeno dovoljenje in pred pričetkom gradnje predvidenih stanovanjskih objektov vodovodno omrežje zgraditi.
Odvod padavinskih in fekalnih voda
Na območju naselja Vransko, katerega del je tudi obravnavano območje predvidene stanovanjske gradnje Po Zavrteh, je predviden ločen sistem odvodne padavinskih in fekalnih vod. Za fekalno kanalizacijo naselja Vransko je izdelana projektna dokumentacija faze PGD, ki jo je izdelalo podjetje IEI d.o.o. Maribor, izdano pa je tudi gradbeno dovoljenje.
Rešitev odvoda padavinskih voda iz utrjenih površin in streh predvidenih objektov mora biti izveden na način, ki predvideva zadrževanje vod pred izpustom v vodotok.
Odvod padavinskih vod
Za potrebe odvoda padavinskih voda iz vozišča, utrjenih povoznih površin, streh predvidenih stanovanjskih objektov in ostalih površin znotraj obravnavanega območja je potrebna izgradnja dveh krakov meteornega kanala, ki se združita v cesti pred objektom št. 14. V nadaljevanju poteka meteorni kanal v cesti do vzhodnega dela obravnavanega območja, kjer je predviden zadrževalni bazen v obliki odprte zajezitve.
Zaradi višinskega poteka severnega kraka predvidenega meteornega kanala je treba predvideti kaskadne jaške in druge tehnične elemente, ki bodo zagotavljali takšno obratovanje kanala, da hidravlični parametri pretoka vod ne bodo presegali dovoljenih vrednosti.
Za predvideno meteorno kanalizacijo je treba pridobiti služnostno pravico na parcelah, preko katerih predviden kanal poteka, ter izdelati predpisano tehnično dokumentacijo, v kateri je treba izdelati hidravlični izračun, v katerega je treba zajeti vse prispevne površine, ki gravitirajo na obravnavano območje.
Zajem padavinskih vod s streh predvidenih stanovanjskih objektov in utrjenih povoznih površin je treba izvesti preko požiralnikov s peskolovi. Prav tako je treba na meteorno kanalizacijo voditi drenažne vode, ki bi nastajale kot zaledne vode v zgornjem delu predvidenega naselja, med tem ko drenaže v območju objektov ob vodotoku vodijo direktno v strugo vodotoka.
Tudi zadrževalni bazen je treba ustrezno dimenzionirati in ga arhitekturno oz. krajinsko umestiti v prostor. V primeru, da zadrževalnega bazena dimenzijsko ne bo mogoče locirati na predvidenem mestu, ga je dopustno nadomestiti z betonskim zadrževalnikom, ki mora biti vkopan v raščen teren na predvideni lokaciji zadrževalnega bazena.
Fekalna kanalizacija
Odvod fekalnih vod je treba izdelati dvofazno, saj končna ureditev s priključitvijo sekundarnega fekalnega omrežja obravnavanega območja do izgradnje in obratovanja čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja Vranskega ni možna.
V prvi fazi je treba v vzhodnem delu obravnavanega območja namestiti lokalno čistilno napravo, v kateri se bodo fekalne odplake očistile do stopnje, ki omogoča izpust v lokalni vodotok Podgrajščico.
V drugi fazi je predvidena opustitev lokalne čistilne naprave in priključitev fekalnega kanala na predviden kanalizacijski sistem Vranskega. Priključevanje na javno kanalizacijo bo možno in obvezno po končani izgradnji kanalizacije in čistilne naprave Vransko.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogoji za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00).
Elektroenergetsko omrežje
Energija za napajanje objektov v obravnavanem območju je na razpolago na DV 20 kV Vransko, zato je treba zgraditi transformatorsko postajo s priključnimi VN in NN vodi. Za zagotovitev priključkov na električno omrežje je treba na obravnavanem območju izdelati idejno zasnovo dograditve električnega omrežja, projektno dokumentacijo za dograditev omrežja in ga zgraditi. Idejna rešitev elektrifikacije na obravnavanem območju bo služila tudi kot osnova za izdelavo projekta PGD/PZI transformatorske postaje in priključnih el. vodov.
Ogrevanje
Ogrevanje predvidenih stanovanjskih objektov je mogoča z uporabo gospodinjskega plina, ki se dobavlja v hišne cisterne nameščena na zemljiščih posameznih objektov ali s kurilnim oljem. Objekti označeni s števili od 1 do 16 in od 26 do 28 bodo priključeni na daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.
Omrežje zvez
Za zagotovitev priključkov na TK omrežje je treba na obravnavanem območju izdelati projektno dokumentacijo za TK omrežje in jo zgraditi.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba vse TK naprave in napeljave, kable oz. kabelsko kanalizacijo predvideti ob predvidenih prometnicah, pri čemer je treba upoštevati medsebojne odmike med posameznimi komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi.
Požarna varnost
Varen umik je možen na zunanje, nepozidane, funkcionalne površine objektov in dovozov.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječih utrjenih cestah in dovozih. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko zunanjega hidrantnega omrežja.
Tolerance omogočajo:
– spremembo tlorisnega gabarita objekta v okviru maksimalne gradbene linije objekta (manjši objekt),
– odmik objekta od parcelne meje, v soglasju s sosedom in v okviru pogojev geologije,
– spremembo velikosti parcele,
– spremenjene poteke tras vodov komunalne infrastrukture, če bodo rešitve v idejnem projektu racionalnejše,
– spremembe potekov trase cestnega omrežja, komunalne in energetske infrastrukture in pozicijo objektov, če se izkaže, da je zaradi geotehničnih pogojev temeljenja to treba.
Etape izvajanja
Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote. Pred pričetkom gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš je treba izgraditi prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Kanalizacijsko omrežje za odvod fekalnih vod je treba zgraditi dvofazno. V prvi fazi je predvidena izgradnja lokalne čistilne naprave za obravnavano območje. V drugi fazi je predvidena opustitev lokalne čistilne naprave in priključitev na kanalizacijsko omrežje Vranskega.
V primeru dograditve osrednjega kanalizacijskega omrežja Vranskega pred pričetkom izgradnje komunalne opreme obravnavanega območja se prva faza izgradnje kanalizacije ne izvede.
3.6.6 Opredelitev elementov urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov
(1) Glavni poudarek oblikovanja je varovanje značilnih vedut za naselje ter kvalitetnih grajenih struktur in naravnih ambientov. Z novo zazidavo je potrebno izoblikovati rob naselja, predvsem v južnem delu naselja in ob vstopnem delu v naselju. Varovati je potrebno vizuro in gabarit naselja. Podrobnejši pogoji oblikovanja so razvidni iz tabele 7, 9 in 10 ter bodo opredeljeni v podrobnejših prostorskih aktih.
(2) Stanovanjska območja: Za vsa stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost parcele, usmeritev glede sprememb namembnosti objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova, dodana dejavnost ne sme obremeniti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom). V stanovanjskih območjih individualne gradnje je dovoljena nova gradnja objektov, pri čemer je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost parcel od 400m2). V območju individualne in večstanovanjske gradnje za območje S10 bodo upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz podrobnih prostorskih aktov.
(3) Centralna območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti) Zazidalna zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz usmeritev teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja. V opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti so v objektih možne dejavnosti centralne dejavnosti, dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične, stanovanja (praviloma v etaži oziroma mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalietno arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov. Pri lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča. Višinske in tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom obstoječe zazidave s tem, da so podrejeni dominantam naselja.
(4) Območja za proizvodne dejavnosti: Za vsa območja velja, da so zaključene celote. Z umestitvijo objektov je potrebno upoštevati vizuro naselja. Vsi posegi morajo biti odraz funkcije objektov oziroma celotnega območja .
3.6.7 Opredelitev javnih in zelenih površin ter drugih oblik javnega dobra
Zelene površine (površine za rekreacijo in šport, zelene površine)
(1) Območje je v namenjeno razvoju rekreacijskih površin. Na zahodni strani območja je potrebno predvideti takšne športne površine, s katerih rekreacija ne bo moteča za stanovanjske objekte na vzhodnem območju. V krajinskem smislu je potrebno vzhodni rob območja rekreacije intenzivno ozeleniti.
Krajinske ureditve ob vodotokih je potrebno urejati sonaravno.
(2) Pokopališče: Možne so vse ureditve, ki vplivajo na izboljšanje funkcioniranja pokopališča in na kvalitetnejši arhitekturno krajinski izgled.
(3) Del površin namenjenih javnemu dobru obsega: območje za šport in rekreacijo, druge zelene površine ter pešpoti in kolesarske poti, parkirišča ter trški prostor znotraj urbanega središča.
(4) Obvodni prostor je potrebno ohraniti nepozidan v širini 2x5m. V tem območju niso dovoljeni posegi, krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone obvodne vrste.
(5) Zasnova ureditve zelenih površin in športno rekreativnih površin v naselju ali skupni rabi med seboj povezanih naselij določa zasnovo rabe in usmeritve za urejanje območij zelenih površin, ki so pretežno namenjena za šport in in rekreacijo na prostem ter za zagotavljanje drugih socialnih funkcij v okviru urejanja zelenih površin (lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in gozdove, kjer se primarna raba ohranja).
(6) Območja zelenih površin tvorijo zeleni sistem naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost.
(7) Večji del površin, ki so namenjene za šport in rekreacijo, je lociranih v zahodnem delu naselja Vransko severno od vodotoka Merinščica. Predvidena je krajinska ureditev in zasaditev ob vodotoku Merinščica ter severno ležečem vodotoku Podgrajščica, ki mora ohranjati prvine obvodne krajine.
3.6.8 Opremljanje stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo
3.6.8.1 Vodovodno omrežje
Vse novogradnje je potrebno priključiti na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
3.6.8.2 Kanalizacijsko omrežje
V naselju je delno že izgrajena kanalizacija. Odpadne vode se bodo očistile v ČN Vransko.
Kapaciteta obstoječe čistilne naprave je za 1400 PE. V čistilni napravi se čisti odpadna voda iz naselij Vransko, Brode, Ločica pri Vranskem, Zgornje Prapreče in Spodnje Prapreče.
Za načrtovanje in izvedbo kanalizacijskega omrežja veljajo naslednji pogoji:
– načrtovanje kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu tako, da se vse odplake iz naselij Ločica pri Vranskem, Prapreče, Vransko in Brode vodijo v povezovalni kanal fekalnih voda do lokalne čistilne naprave Vransko.
Po priključitvi fekalnih voda se morajo obstoječe greznice opustiti, odvode je možno uporabiti za zadrževanje, lokalni izliv padavinskih voda v obstoječe ali nove ponikovalnice ali v vodotoke.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati pogoje iz točke 3.5.6.5 Upravljanje z vodami.
3.6.8.3 Elektro omrežje
Preko obravnavanega območja potekajo koridorji daljnovodov 20 kV in lokacije transformatorskih postaj 20/04, ki jih je potrebno upoštevati kot omejitve. Število in lokacije transformatorskih postaj s priključenimi elektrovodi bodo določene na osnovi potreb pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za predvidene objekte. Glede na zasnovo nove poselitve predlagamo, da se lokacije TP predvidijo ob sečišču komunikacij, na parkirnih mestih in kjer je to možno, v objektih (trgovinski center, center za obrt in servise).
3.6.8.4 Plinovodno omrežje
Ob naselju Vransko, ob glavni cesti poteka plinovod M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice. Za vse gradbene posege v zaščitnem pasu plinovoda 2 x 100 m je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
3.6.8.5 TK omrežje
V območju naselja je izgrajeno TK omrežje in KRS omrežje. Glede na predvidene širitve je možna širitev omrežja skladno s pogoji upravljalca.
3.6.8.6 Sistem daljinskega ogrevanja
Predviden sistem ogrevanja v naselju Vransko je toplovod. Kjer je omrežje izgrajeno, je obvezna priključitev objektov na sistem.
3.6.8.7 Vodnogospodarske ureditve
(1) Za zagotavljanje poplavne varnosti naselja Vransko je potrebno izvajati naslednje ukrepe:
– izvedba suhega zadrževalnika na Merinščici in ostalih morebitnih potrebnih ukrepov.
(2) V sklopu izdelave OPPN za naselje Vransko je potrebno predhodno izdelati Hidrološko hidravlično študijo.
(3) Do izvedbe protipoplavnih ukrepov je pri izvajanju kakršnih koli posegov znotraj koridorja za prelivanje visokih voda Merinščice oz. Podgrajščice ter izven tega koridorja je potrebno v celoti upoštevati ukrepe in omejitve iz elaborata »Vodnogospodarske ureditve v sklopu izdelave PUP Vransko«, ki ga je izdelal PUV, nizke in vodne gradnje Celje pod štev. projekta 79/97 v decembru 1997 in upoštevati ukrepe:
a Ukrepi na Merinščici in Podgrajščici
Za zagotovitev poplavne varnosti obravnavanega območja je potrebno na Merinščici in Podgrajščici izvesti naslednje ukrepe:
– izvedba suhih zadrževalnikov na Merinščici ter njenih pritokih na primernih lokacijah gorvodno od obravnavanega območja ter ureditveni ukrepi v koritu potoka v smislu čiščenja nanosov in zarasti iz dna ter brežin,
– sanacije obstoječih dotrajanih in poškodovanih ureditev ter zamenjave obstoječih dotrajanih mostnih konstrukcij na Merinščici;
– ureditveni ukrepi v koritu potokov v smislu čiščenja nanosov in zarasti iz dna ter brežin, zlasti na območjih dolvodno od obravnavanega območja.
b Vodnogospodarske omejitve do izvedbe protipoplavnih ukrepov
– Ohraniti je potrebno koridor za prelivanje visokih voda Merinščice oz. Podgrajščice. Novo pozidavo se lahko izvaja le izven meja tega koridorja, na minimalnih kotah zazidave H (Q100).
– Znotraj meja koridorja za prelivanje visokih voda so dovoljene sanacije obstoječih objektov, spremembe namembnosti.
– Pri višinskih postavitvah bivalnih prostorov oz. skladišč z nevarnimi snovmi, kurilnic na olje, ipd., v teh objektih, kjer lahko v primeru poplave pride do velike materialne škode ali ekološkega onesnaženja, se je potrebno prilagoditi predpisanim kotam zazidave H (Q100).
– Zamenjave dotrajanih mostnih konstrukcij je potrebno izvajati tako, da se v načelu ohrani sedanje stanje. Če se predvidijo kakršnekoli spremembe, jih je potrebno hidravlično preveriti oz. utemeljiti. Vsaka nova premostitev pa zahteva ustrezno hidravlično presojo vpliva na gorvodne ter dolvodne hidravlične razmere.
– Eventuelni novi uporabniki površinskih voda si morajo v skladu s predpisanim postopkom pridobiti potrebna dovoljenja oziroma koncesijo za izrabo voda; obstoječi uporabniki pa pridobiti ustrezno vodnogospodarsko soglasje, v kolikor ga še nimajo.
– Odvod odpadnih voda novozgrajenih objektov direktno v Merinščico oziroma Podgrajščico je strogo prepovedan. Pred izvedbo kanalizacijskega sistema je potrebno odpadne vode odvajati v vodotesne greznice, ki ne smejo imeti odvoda v vodotok, temveč se občasno praznijo. Po izvedbi kanalizacije in čistilne naprave pa se morajo vsi odtoki, odpadne vode obstoječih in predvidenih objektov priključiti na kanalizacijo in odvesti na čistilno napravo. Vse direktne odtoke v vodotoke pa je potrebno neprepustno zapreti oz. porušiti.
3.6.8.8 Prometne ureditve, vključno z javnimi površinami za mirujoči promet
Vsem objektom je potrebno zagotoviti lastni priključek na cestno omrežje in to tako, da ni motena lastnina sosednjih parcel. Za cestno omrežje Vranskega je predvideno:
– ohranjanje, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih cest;
– razširitve delov obstoječih cest, kjer je moten promet;
– predvideni so novi priključki na cestno omrežje na lokacijah, kjer je to možno in pogojeno z izgradnjo novih objektov;
– predviden je priključek ceste mimo avtobusne postaje na trg Vranskega;
– predvideni so rezervati za koridorje cest, ki jih je potrebno zgraditi zaradi predvidenih ureditev in povezav sever jug in vzhod zahod;
– v skladu s pogoji vodnega gospodarstva je potrebno sanirati mostove čez vodotoke, višino mostov je potrebno uskladiti z merodajnimi visokimi vodami;
– pešpoti, ki so predvidene v območju avtobusne postaje in centra je potrebno projektirati tako, da bodo varne pred motornim prometom;
– parkirne površine so predvidene v centru Vranskega in to tako, da cesta vzhodno od parkirnih površin ne sme biti prevozna med centrom in avtobusno postajo; parkirne površine morajo biti zasnovane tako, da bo preko njih možno napajanje objektov na zahodni strani;
– druge parkirne površine je možno realizirati na zemljiščih, ki so še prosta in v bližini največjih prometnih obremenitev; načeloma je potrebno ob vsaki spremembi namembnosti objekta iz stanovanjske v nestanovanjsko predvideti parkirna mesta v sklopu parcele objekta; pločnik vzdolž komunikacij mora ostati ohranjen za pešce, lahko se ga zavaruje pred parkiranjem s količki;
– predvidena je ureditev mednarodne daljinske kolesarske povezave ob regionalni cesti RII-447.
3.6.9 Določitev območij, za katere je predlagana obveza pridobitve urbanistično arhitekturne rešitve na podlagi javnega natečaja z usmeritvami
(1) Znotraj območja Urbanističnega načrta Vransko ni območij, za katere se projektne rešitve pridobivajo z javnim natečajem.
4 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Če se v postopku priprave prostorske dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti z ureditvijo pa se ohranja ali varuje naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšuje obremenitev okolja ter ne spreminja vplivov na načrtovani izgled območja, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca.
23. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje Občine Vransko:
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90) in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje občine Vransko (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 66/99, 21/00 in 19/02);
– Prostorski ureditveni pogoji pod oznako 4 in sicer Odlok o PUP za del območja Občine Žalec z oznako PUP4, Uradni list RS, št. 37/96;
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 45/94;
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Vransko, Uradni list RS, št. 74/98, 56/01, 50/02, 22/05 – odl. US in 47/06,
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Po Zavrteh, Uradni list RS, št. 68/04.
(2) Ob sprejetju OPN Občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti so bodisi v nasprotju z OPN bodisi so že izvedeni, hkrati pa ugotoviti, kateri prostorski akti ostanejo še naprej v veljavi.
24. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih planskih aktov, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
(2) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov se le-ta smiselno upoštevajo.
25. člen
(vpogled)
(1) OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Vransko in na sedežu Upravne enote Žalec.
26. člen
(veljavnost)
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350/2008
Vransko, dne 7. aprila 2008
Župan
Občine Vransko
Franc Sušnik l.r.
