Na podlagi 24. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa podrobnejše ravnanje in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 338/97/ES z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 61 z dne 3. 3. 1997, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1332/2005 z dne 9. avgusta 2005 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 338/97/ES z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 215 z dne 19. 8. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 338/97/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006/ES z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 338/97/ES o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 166 z dne 19. 6. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 100/2008 z dne 4. februarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 865/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 glede zbirke vzorcev in nekaterih uradnih postopkov v zvezi s trgovino s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (UL L št. 31 z dne 5. 2. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 865/06/ES) in
– Uredbe Sveta št. 3254/91/EGS z dne 4. novembra 1991 o prepovedi uporabe stopalk v Skupnosti in vnosa v Skupnost kožuhov in izdelanega blaga iz nekaterih prosto živečih živalskih vrst, ki izvirajo iz držav, v katerih jih lovijo s stopalkami ali z načini lova s pastmi, ki ne izpolnjuje mednarodnih standardov humanega lova s pastmi (UL L št. 308 z dne 9. 11. 1991, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 35/97 z dne 10. januarja 1997 o določbah za izdajanje potrdil za kožuhe in blago, ki jih ureja Uredba Sveta (EGS) št. 3254/91 (UL L št. 8 z dne 11. 1. 1997, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3254/91/EGS).
(2) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta št. 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (UL L št. 91 z dne 9. 4. 1983, str. 30), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 8. junija 1989 o spremembi Direktive 83/129/EGS o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (UL L št. 163 z dne 14. 6. 1989, str. 37) določa podrobnejše ravnanje pri uvozu osebkov vrst kapičastih in sedlastih tjulnjev v Evropski skupnosti.
(3) Ta uredba v skladu z Resolucijo št. 3.13 Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/06) ureja komercialno ravnanje z osebki vrst iz reda kitov in delfinov (Cetacea).
(4) Ta uredba določa tudi ravnanje in načine varstva pri trgovini z osebki živalskih in rastlinskih vrst, ki so zavarovane s predpisi o varstvu zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ter pogoje za dejavnost komercialne gojitve osebkov prostoživečih živalskih vrst.

V tej uredbi uporabljeni izrazi, ki niso opredeljeni v Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) in na njegovi podlagi sprejetih predpisih, Uredbi 338/97/ES, Uredbi 865/06/ES ali Uredbi 3254/91/EGS, pomenijo:
1. mnenje je pisna izjava in njena utemeljitev, ki jo na podlagi vseh razpoložljivih podatkov izda strokovni organ;
2. konvencija je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji (MKTZOR) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 31/99).

(1) Ravnanje z osebki vrst iz prilog A do D Uredbe 338/97/ES, priloge I Uredbe 3254/91/EGS, prilog predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter osebkov vrst iz prvega odstavka 5. člena te uredbe je dopustno le ob pogojih in na način, kot je določeno v Uredbi 338/97/ES, Uredbi 865/06/ES, Uredbi 3254/91/EGS in v tej uredbi.
(2) Dovoljenja, potrdila ali druge listine, izdane na podlagi te uredbe, je prepovedano uporabiti za katerikoli osebek, ki ni osebek, za katerega je dovoljenje, potrdilo ali listina izdana.

(1) Uvoz kožuhov osebkov vrst iz priloge I in drugih izdelkov iz priloge II Uredbe 3254/91/EGS se dovoli ob izpolnjevanju pogojev, določenih v Uredbi 3254/91/EGS.
(2) Za uvoz iz prejšnjega odstavka mora uvoznik predložiti uvozno dovoljenje mejnemu carinskemu organu, ki opravi preverjanje.

(1) Uvoz kož, izdelkov iz njih ter drugih izdelkov v komercialne namene, pridobljenih iz osebkov vrst Cystophora cristata in Phoca groenlandica, je prepovedan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je uvoz dovoljen, če so osebki pridobljeni s tradicionalnim eskimskim lovom ali če gre za uvoz do pet obdelanih osebkov za nekomercialen namen.
(3) Uvozno dovoljenje se izda, če so izpolnjeni ti pogoji:
1. strokovni organ po proučitvi podatkov, ki so na voljo, da mnenje:
– da uvoz osebkov ne vpliva škodljivo na ugodno stanje vrste ali na območje razširjenosti posamezne populacije te vrste v državi izvora in ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki onemogočajo izdajo uvoznega dovoljenja;
– da je uvoz osebkov nujen za napredovanje znanosti ali nujne biomedicinske namene in se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in ni osebkov te vrste, ki bi bili rojeni in gojeni v ujetništvu;
– da gre za raziskovanje ali izobraževanje, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste, ali
– da gre za uvoz za namene, ki ne škodujejo preživetju obravnavane vrste;
2. vložnik predloži dokumentacijo, iz katere izhaja, da so osebki pridobljeni v skladu s predpisi države izvora o varstvu obravnavane vrste, ter izjavo, da bodo osebki uporabljeni za namene iz druge, tretje ali četrte alinee prejšnje točke.
(4) Pri uvozu iz prejšnjega odstavka mora vložnik mejnemu carinskemu organu na kraju uvoza predložiti uvozno dovoljenje, ki ga izda upravni organ.

(1) Brez poseganja v predpise, ki urejajo zdravstveno varstvo živil in veterinarsko sanitarne pogoje, izvede upravni organ na zahtevo vložnika postopek registracije obratov za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja jesetrovk (Acipenseriformes) za namen izvoza, ponovnega izvoza ali trgovine na območju Evropske skupnosti.
(2) Vloga za registracijo obrata iz prejšnjega odstavka, ki je lahko pravna ali fizična oseba, mora vsebovati:
– naziv in sedež pravne osebe ali ime, priimek in naslov fizične osebe,
– priimek in ime odgovorne osebe,
– telefon, faks in elektronski naslov,
– vrsto dejavnosti (npr. uvoz, pridelava, izvoz, ponovni izvoz, predelava, pakiranje, prepakiranje),
– datum pričetka izvajanja dejavnosti,
– predvideno letno količino kaviarja po posameznih dejavnostih iz četrte alinee tega odstavka,
– predvideno vrsto jesetrovk oziroma tip kaviarja,
– predvideno državo nabave surovine.
(3) O registraciji obrata iz prvega odstavka tega člena upravni organ obvesti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.
(4) Upravni organ z izdajo odločbe o registraciji vsakemu obratu za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja dodeli enkratno registracijsko številko, ki je sestavljena iz kombinacije znakov aa-bbbb, pri čemer predstavljata:
– znak aa: dvomestno ISO kodo države (SI) in
– znak bbbb: štirimestno zaporedno serijsko številko vpisa obrata v register.
(5) Registrirani obrati za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja morajo voditi redno evidenco o količini nabavljenega, prodanega ter proizvedenega kaviarja in skladiščenega kaviarja.
(6) Evidenca iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:
– količini nabavljenega ali proizvedenega kaviarja za posamezno vrsto jesetrovk,
– izvoru osebkov, pri čemer se za iz narave odvzete osebke uporablja koda W, za v ujetništvu rojene in gojene pa koda C,
– državi izvora kaviarja,
– državi izvoza ali ponovnega izvoza, če so osebki pridobljeni v tretji državi, ali državi prodaje, če so bili pridobljeni na območju Skupnosti,
– dobavitelju kaviarja,
– datumu uvoza oziroma nabave,
– številki in datumu dovoljenja za izvoz ali ponovni izvoz, če so osebki pridobljeni v tretji državi,
– prepakiranem kaviarju iz posamezne pošiljke z navedbo števila in velikosti primarnih posod,
– količini ponovno izvoženega kaviarja v primeru ponovnega izvoza v tretjo državo ali količini prodanega kaviarja na območju Skupnosti,
– količini proizvedenega kaviarja v primeru lastne pridelave,
– količini skladiščenega kaviarja.
(7) Evidenca iz petega odstavka tega člena mora biti kadarkoli dostopna na vpogled upravnemu organu in pristojnim nadzornim organom.
(8) Odgovorna oseba posameznega obrata mora upravnemu organu do 31. januarja za preteklo leto posredovati tudi letno poročilo, ki vključuje vse podatke iz šestega odstavka tega člena.

(1) Upravni organ registriranemu obratu za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja iz prejšnjega člena dodeli nalepke za enkratno označevanje posod s kaviarjem.
(2) Nalepka za enkratno uporabo iz prejšnjega odstavka mora biti nameščena na primarno posodo kaviarja na način, da se uniči ob odprtju posode.
(3) Registrirani obrati morajo v primeru lastne pridelave označiti vsako posodo s kaviarjem z nalepko za enkratno uporabo, na kateri je navedena enkratna registrska številka, ki jo sestavlja kombinacija znakov aaa/b/cc/dddd/eeeee/fffff, pri čemer so:
– znak aaa: koda za vrsto iz priloge 1, ki je kot priloga sestavni del te uredbe,
– znak b: izvor kaviarja, pri čemer se za iz narave odvzete osebke uporablja koda W, za v ujetništvu rojene in gojene pa koda C,
– znak cc: dvomestna ISO koda države izvora,
– znak dddd: leto pridelave,
– znak eeeee: registracijska številka obrata za pridelavo kaviarja in
– znak fffff: petmestna zaporedna številka nalepke.
(4) Registrirani obrati morajo v primeru predelave, pakiranja ali prepakiranja označiti posodo s kaviarjem z nalepko za enkratno uporabo, na kateri je navedena enkratna registrska številka, ki jo sestavlja kombinacija znakov aaa/b/cc/dddd/ee-ffff/ggggg, pri čemer so:
– znak aaa: koda za vrsto iz priloge 1 te uredbe,
– znak b: izvor kaviarja, pri čemer se za iz narave odvzete osebke uporablja koda W, za v ujetništvu rojene in gojene pa koda C,
– znak cc: dvomestna ISO koda države izvora,
– znak dddd: leto predelave in pakiranja ali prepakiranja,
– znak ee-ffff: registracijska številka iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe in
– znak ggggg: petmestna zaporedna številka nalepke ali številka ponovnega izvoza.

(1) Ob izvozu ali ponovnem izvozu kaviarja mora biti na vsaki sekundarni posodi kaviarja poleg predpisane navedbe vsebine navedena tudi točna količina kaviarja.
(2) Podatki na nalepkah za enkratno uporabo iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, ki so pritrjene na posode kaviarja, morajo biti navedeni tudi na pripadajočem dovoljenju za izvoz ali potrdilu o ponovnem izvozu ali prilogi k dovoljenju ali potrdilu.

(1) Upravni organ vodi evidenco o obratih za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja, registriranih na način iz 6. člena te uredbe, ki vključuje naslednje podatke:
– naziv in naslov pravne osebe,
– telefon, faks in elektronski naslov,
– ime in priimek odgovorne osebe,
– enkratno uradno registracijsko številko iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe,
– datum veljavnosti registracije,
– vrsto dejavnosti podjetja (npr. uvoz, pridelava, izvoz, ponovni izvoz, predelava, pakiranje, prepakiranje).
(2) Upravni organ vodi evidenco o izvedenih poslih, ki jih na podlagi evidence iz petega odstavka 6. člena te uredbe posredujejo registrirani obrati za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja.
(3) Upravni organ posreduje podatke iz evidence iz prvega odstavka tega člena vsako leto najpozneje do 30. novembra sekretariatu konvencije.

(1) Za učinkovito spremljanje ravnanja s kaviarjem sodeluje pri medsebojni izmenjavi podatkov upravni organ s strokovnim organom in pristojnimi nadzornimi organi.
(2) Upravni organ v sodelovanju s strokovnim organom in pristojnimi inšpekcijskimi službami redno spremlja izvajanje dejavnosti obratov za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja, vključno z raztovarjanjem osebkov, tranzitom, predelavo, prepakiranjem, ponovnim označevanjem, izvozom in ponovnim izvozom.

(1) Če registrirani obrat za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES ali te uredbe, upravni organ po uradni dolžnosti izda odločbo o prenehanju registracije in izbrisu iz registra.
(2) Če registrirani obrat za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja preneha z opravljanjem dejavnosti, za katero je registriran, o tem obvesti upravni organ, ki po uradni dolžnosti izda odločbo o prenehanju registracije in izbrisu iz registra.
(3) Upravni organ o izdaji odločbe o izbrisu obrata za predelovanje in pakiranje ali prepakiranje kaviarja iz registra obvesti sekretariat konvencije.

(1) Za namene izvajanja Uredbe 338/97/ES in Uredbe 865/06/ES upravni organ na zahtevo vložnika registrira osebke, ki so del potujoče razstave.
(2) V postopku registracije iz prejšnjega odstavka predloži vložnik upravnemu organu naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov izvajalca potujoče razstave ter lokacije, kjer bodo potekale potujoče razstave,
– ime in priimek odgovorne osebe potujoče razstave,
– znanstveno ime vrste osebka,
– dokazilo o zakoniti pridobitvi osebka,
– podroben opis osebka,
– dokazilo, da je osebek označen na predpisan način oziroma ga je mogoče prepoznati iz spremljajoče dokumentacije,
– dokazilo, da je osebek rojen in gojen v ujetništvu ali umetno razmnožen v skladu z Uredbo 865/06/ES.
(3) O registraciji potujoče razstave iz prvega odstavka tega člena upravni organ obvesti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.
(4) Izvajalec potujoče razstave mora o vsaki morebitni izgubi ali poginu osebka, registriranega na način iz prvega odstavka tega člena, obvestiti upravni organ v roku 15 dni po izgubi. Upravni organ za tak osebek po uradni dolžnosti izda odločbo o prenehanju registracije in izbrisu iz registra.

(1) Raziskovalci in raziskovalne organizacije, ki se v skladu z Uredbo 338/97/ES in Uredbo 865/06/ES želijo registrirati pri upravnem organu, so pred registracijo dolžni sestaviti inventar osebkov vrst, navedenih v prilogah od A do C Uredbe 338/97/ES, ga redno dopolnjevati ter omogočiti upravnemu organu vpogled vanj.
(2) V postopku registracije iz prejšnjega odstavka predloži vložnik upravnemu organu naslednje podatke:
– naziv in sedež pravne osebe ali ime, priimek in naslov fizične osebe,
– priimek in ime odgovorne osebe raziskovalca ali raziskovalne organizacije ter priimek in ime odgovorne osebe raziskovalne zbirke,
– telefon, faks, elektronski naslov,
– dokumentacijo, da izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Upravni organ z odločbo, s katero izvede vpis v register, vsakemu raziskovalcu ali raziskovalni organizaciji dodeli enkratno registrsko številko v skladu z Uredbo 865/06/ES ter pooblasti odgovorno osebo za izpolnjevanje nalepk iz 15. člena te uredbe.
(4) Upravni organ registrira raziskovalce in raziskovalne organizacije iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. da so raziskovalne zbirke osebkov in zapisi v zvezi z njimi stalno v organizaciji in pod strokovnim nadzorom,
2. da so osebki na razpolago zainteresiranim uporabnikom, vključno z uporabniki iz drugih organizacij in drugim raziskovalcem,
3. da se o raziskovalnih zbirkah vodi stalna evidenca,
4. da so osebki zakonito pridobljeni z namenom raziskovanja in hrambe ali pridobljeni pred uveljavitvijo predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in mednarodno trgovino z njimi,
5. da so osebki in zbirke urejeni na način, ki zagotavlja njihovo uporabnost.
(5) O registraciji iz prvega odstavka tega člena upravni organ obvesti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.
(6) Upravni organ vodi tudi evidenco vsebine inventarja registriranih raziskovalcev oziroma raziskovalnih organizacij, ki vsebuje:
– podatke o raziskovalni organizaciji,
– znanstveno ime vrste,
– skupno število osebkov posamezne vrste,
– tip osebka z navedbo kod za opis osebkov iz Uredbe 865/06/ES,
– evidenčno oznako osebka,
– datum pridobitve osebka.

Upravni organ vodi evidenco registriranih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter njihove imena oziroma nazive in naslove ter kontaktne informacije posreduje sekretariatu konvencije in Evropski komisiji.

(1) Embalaža, v kateri registrirani raziskovalci in raziskovalne organizacije prenašajo osebke vrst iz prilog A do C Uredbe 338/97/ES, mora biti označena z nalepko, katere oblika in vsebina sta določeni v Uredbi 865/06/ES, in ki jo izda upravni organ.
(2) Nalepka iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke:
– o tipu osebkov (npr. herbarijski material, konzervirani, zaliti osebki, živ rastlinski material ipd.),
– ime oziroma nazive in naslov pošiljatelja in
– registrske številke izvoznih in uvoznih raziskovalcev ali raziskovalnih organizacij s podpisom odgovorne osebe, pooblaščene na način iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.

(1) Osebke vrst, ki so navedene v prilogi 1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05 in 115/07) ali v prilogi 1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04 in 115/07) in niso navedene v prilogi A Uredbe 338/97/ES, je prepovedano uporabljati v komercialne namene.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravni organ izjemoma dovoli uporabo teh osebkov v komercialne namene, če je ta skladna s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih ali rastlinskih vrst, v teh primerih:
1. če so osebki vrst pridobljeni v Republiki Sloveniji ali vanjo vneseni pred 1. 5. 2004 in vložnik dokaže upravnemu organu, da so bili pridobljeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst;
2. če so osebki živalskih vrst rojeni in gojeni v ujetništvu, osebki rastlinskih vrst pa umetno razmnoženi ali njihovi deli ali izdelki iz njih in so označeni, kot je predpisano;
3. če so nujno potrebni za napredovanje znanosti ali nujne biomedicinske namene in se dokaže, da je ta vrsta edina primerna za te namene, in kadar ni osebkov te vrste, rojenih in gojenih v ujetništvu ali umetno razmnoženih;
4. če so namenjeni za gojitev ali razmnoževanje v korist ohranjanja obravnavane vrste ali
5. če so namenjeni raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev obravnavane vrste.
(3) Upravni organ izda potrdilo o dovolitvi uporabe v komercialne namene iz prejšnjega odstavka.
(4) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se uporablja:
1. na območju Republike Slovenije,
2. kot potrdilo za določen osebek, če je osebek označen, kot je predpisano, in je veljavno za vsako nadaljnje komercialno ravnanje,
3. kot potrdilo o posameznem poslu prenosa za osebek, katerega označitev na predpisan način ni mogoča, in je veljavno za en posel prenosa.
(5) Potrdilo iz tretjega odstavka tega člena preneha veljati:
1. ob poginu živega osebka, na katerega se nanaša dokument,
2. ob uničenju osebka, na katerega se nanaša dokument,
3. ob izpustu ali pobegu osebka v naravo,
4. kadar podatki na potrdilu ne kažejo dejanskega stanja.
(6) Imetnik potrdila mora v primerih iz prejšnjega odstavka dokument nemudoma vrniti upravnemu organu, ki na zahtevo stranke izda novo potrdilo.
(7) Osebke vrst iz reda kitov in delfinov (Cetacea) je prepovedano uporabljati v komercialne namene, vključno za delfinarije in terapevtske programe v komercialne namene.

Določba prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe ne velja za kulture sejancev ali tkivne kulture. Komercialno ravnanje za dele rastlin, tudi za rezano cvetje vrst, ki niso navedene v prilogi A Uredbe 338/97/ES, mora biti v skladu s predpisom, ki ureja varstvo prostoživečih rastlinskih vrst.

Pri prenosu ali zadrževanju med pretovarjanjem se živi osebki pripravijo, selijo in oskrbujejo v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.

Dovoljenje za uvoz kožuhov osebkov vrst iz priloge I in drugih izdelkov iz priloge II Uredbe 3254/91/EGS se izda na obrazcu, katerega vsebina in oblika sta predpisani v prilogi 2, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

(1) Vloga za izdajo potrdila za komercialno ravnanje iz 16. člena te uredbe se lahko predloži upravnemu organu v pisni obliki na obrazcu, določenem v prilogi 3, ki je kot priloga sestavni del te uredbe, oziroma mora vloga vsebovati vse podatke, predpisane na obrazcu iz priloge 3 te uredbe.
(2) Vložnik mora v vlogi navesti resnične podatke, podati resnične izjave in informacije ter predložiti veljavne listine.

(1) V primeru izvoza, uvoza ali ponovnega izvoza večjega števila osebkov iz prilog A, B in C Uredbe 338/97/ES se k obrazcem uvoznih dovoljenj, izvoznih dovoljenj ali potrdil o ponovnem izvozu, katerih vsebina in oblika sta določeni z Uredbo 865/06/ES, lahko dodajo priloge na predpisanih obrazcih, katerih vsebina in oblika sta določeni v prilogi 4, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. Priloge k uvoznim dovoljenjem, izvoznim dovoljenjem in potrdilom o ponovnem izvozu so sestavljene iz:
– izvirnika,
– kopije za imetnika,
– kopije za državo izvoza ali ponovnega izvoza pri uvoznih dovoljenjih ali kopije, ki jo carinski organ vrne organu izdajatelju pri izvoznih dovoljenjih ali potrdilih o ponovnem izvozu,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(2) Potrdilo in njemu pripadajoče priloge za ravnanje iz 16. člena te uredbe se izdajo na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 3 te uredbe. Potrdilo in njemu pripadajoče kopije so sestavljene iz:
– izvirnika,
– kopije za upravni organ in
– vloge.
(3) Uvozno dovoljenje iz drugega odstavka 4. člena te uredbe se izda na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 2 te uredbe. Dovoljenje je sestavljeno iz:
– izvirnika in
– kopije za upravni organ.
(4) Izdaja in uporaba potrdila za ravnanje z osebki vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES na območju Evropske unije morata biti v skladu z Uredbo 338/97/ES. Če osebka ni mogoče označiti na trajen in enkraten način, kot je določeno z Uredbo 338/97/ES in s predpisi, ki urejajo označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu, se takemu potrdilu lahko priloži fotografija osebka. Tako potrdilo je veljavno le za enkratno ravnanje.
(5) Upravni organ dovoli uporabo priloge k potrdilu iz prejšnjega odstavka, če:
– je fotografija osebka, ki jo zagotovi imetnik osebka, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu, in
– je osebek pridobljen v skladu z Uredbo 338/97/ES in predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih vrst.
(6) Imetnik osebka iz četrtega odstavka tega člena se ravna v skladu z navodili upravnega organa o načinu priprave, izvedbe in posredovanja fotografij osebka.

(1) Papir za obrazce iz prejšnjega člena nima lesnine, je površinsko obdelan za pisanje in tehta vsaj 55 g/m2.
(2) Velikost obrazcev iz prejšnjega člena je 210 × 297 mm (A4) z največjim odstopanjem po dolžini 18 mm manj in 8 mm več.
(3) Papir za obrazce iz prvega odstavka prejšnjega člena je:
1. bel za izvirnik s sivim vzorcem giljoše za ozadje na čelni strani;
2. rumen za kopijo za imetnika;
3. bledozelen za kopijo za državo izvoza ali ponovnega izvoza pri uvoznih dovoljenjih ali kopijo, ki jo carinski organi vrnejo organu izdajatelju, pri izvoznih dovoljenjih ali potrdilih o ponovnem izvozu;
4. rožnat za kopijo za upravni organ;
5. bel za vlogo.
(4) Papir za obrazce iz drugega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem giljoše za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ;
3. bel za vlogo.
(5) Papir za obrazce iz tretjega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem giljoše za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ;
3. bel za vlogo.
(6) Papir za obrazce iz četrtega odstavka prejšnjega člena je:
1. rumen za izvirnik, s sivim vzorcem giljoše za ozadje na čelni strani;
2. rožnat za kopijo za upravni organ.

(1) Obrazci iz prejšnjega člena in Uredbe 865/06/ES so izpolnjeni in natisnjeni v slovenskem jeziku.
(2) Prevod vsebine se lahko napiše v enem od uradnih delovnih jezikov Konvencije.
(3) Obrazci se lahko izdajo tudi v računalniški obliki ter so lahko del računalniškega načina izdajanja.

(1) Obrazci se izpolnijo s pisalnim strojem ali tiskalnikom.
(2) Vloga za izdajo potrdila iz drugega odstavka 16. člena te uredbe se lahko izpolni na kakršen koli način, vendar mora biti izpolnjena berljivo, s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
(3) Na potrdilih ne sme biti nič zbrisano ali spremenjeno ali popravljeno, razen če taki popravki niso potrjeni z žigom in podpisom upravnega organa izdajatelja.
(4) V potrdilih in vlogah za izdajo potrdil se za opis osebkov, navajanje količinskih enot in neto mase, znanstvenih imen vrst, opredelitev namena posla ter izvor osebkov uporabijo kode, enote ter standardni viri nomenklature, ki so določeni v Uredbi 338/97/ES in Uredbi 865/06/ES.
(5) Če je kateremukoli od potrdil iz tega člena priložena priloga kot sestavni del, se to skupaj s številom strani navede na obrazcu. Vsaka stran priloge vsebuje številko potrdila, datum njegove izdaje ter podpis in žig ali pečat organa, ki je potrdilo izdal.

(1) Obrazci izvoznih dovoljenj, uvoznih dovoljenj, potrdil o ponovnem izvozu in potrdil o osebnem lastništvu, katerih oblika in vsebina sta določeni v Uredbi 865/06/ES, so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabbcccccc/dd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa: zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb: dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak cccccc: šestmestno zaporedno serijsko številko dokumenta in
– znak dd: dvomestno črkovno kodo o tipu dokumenta, pri čemer se za izvozno dovoljenje uporablja koda EX, za uvozno dovoljenje IM, za potrdilo o ponovnem izvozu RE in za potrdilo o osebnem lastništvu PO.
(2) Obrazci potrdil o dovolitvi komercialnega ravnanja z osebki iz priloge A Uredbe 338/97/ES, katerih oblika in vsebina sta določeni v Uredbi 865/06/ES, so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabb_ccc-dddd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa: zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb: dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc: tričrkovno kodo PEU in
– znak dddd: štirimestno zaporedno serijsko številko dokumenta.
(3) Obrazci potrdil o dovolitvi komercialnega ravnanja iz drugega odstavka 16. člena te uredbe so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabb_ccc-dddd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa: zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb: dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc: tričrkovno kodo PSI in
– znak dddd: štirimestno zaporedno serijsko številko dokumenta.
(4) Obrazci uvoznih dovoljenj iz drugega odstavka 4. člena te uredbe so oštevilčeni s kombinacijo znakov aabb_ccc-dddd, pri čemer predstavljajo:
– znak aa: zadnji dve številki letnice izdaje dokumenta,
– znak bb: dvomestno ISO kodo države (SI),
– znak ccc: tričrkovno kodo KOŽ in
– znak dddd: štirimestno zaporedno serijsko številko dokumenta.

(1) Potrdilo za ravnanje iz drugega odstavka 16. člena te uredbe velja, dokler se dejansko stanje, na katerega se nanaša potrdilo, ne spremeni.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka izdajatelj izda novo potrdilo ali drugo listino, ki upošteva nastale spremembe dejanskega stanja.
(3) Če se izda potrdilo ali druga listina, ki nadomešča preklicano, izgubljeno, ukradeno ali uničeno potrdilo ali listino, se v novo potrdilo ali drugo listino iz priloge 3 te uredbe v rubriki, namenjeni navedbi posebnih pogojev, navede številka zamenjanega potrdila ali druge listine in razlog zamenjave.

Če se spremenijo priloge Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS ali priloge predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, in je vrsta vanje uvrščena, izbrisana iz njih ali premeščena iz ene priloge v drugo, veljajo za tak osebek določbe te uredbe za tisto prilogo, v kateri je vrsta navedena na dan njenega izvoza, uvoza, ponovnega izvoza ali vnosa iz morja ali drugega dopustnega ravnanja.

(1) Pred začetkom gojitve osebkov prostoživečih živalskih vrst v komercialne namene je treba pridobiti dovoljenje za gojitev.
(2) O izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka upravni organ obvesti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.

(1) Dovoljenje za gojitev v komercialne namene se izda, če vložnik predloži upravnemu organu:
1. ime in naslov izvajalca gojitve ter lokacijo, kjer bo potekala gojitev;
2. datum začetka gojitve;
3. znanstveno ime gojenih vrst;
4. vrsto izdelka, s katerim se pridobi komercialna korist (npr. živi osebki, meso, jajca, kože, usnje, drugi deli telesa oziroma izdelki iz njih ipd.);
5. opis načinov za označevanje osebkov matične skupine in potomcev ter osebkov, namenjenih prodaji;
6. pri gojitvi tujerodnih vrst poročilo o opravljeni presoji tveganja za naravo;
7. znan ali pričakovan opis matične skupine, ki vključuje:
– število osebkov po spolu in starosti,
– starost in razpoznavne znake (številke oznak) vsakega samca in samice,
– dokazila o zakoniti pridobitvi matične skupine osebkov,
– poznane ali verjetne genetske povezave parov in med pari matične skupine;
8. znano ali pričakovano število osebkov, ki ne pripada matični skupini z navedbo njihovega spola in starosti;
9. znano ali pričakovano število letne produkcije potomcev;
10. dokumentacijo, iz katere izhaja, da je pridobljena druga generacija potomcev te vrste, in opis uporabljene metode, ali če druga generacija potomcev še ni pridobljena, opis drugje uporabljenih metod za uspešno gojitev druge generacije potomcev te vrste v ujetništvu;
11. opis bivalnih razmer, pripomočkov in načina oskrbe trenutne in predvidene gojitvene skupine in potomcev;
12. opis zaščitnih ukrepov za preprečevanje pobega osebkov v naravo;
13. opis upravljanja gojitvene skupine in potomcev, zlasti:
– ravnanje s pričakovano produkcijo potomcev,
– načrt vključevanja potomcev k matični skupini za zamenjavo osebkov ali povečanje matične skupine,
– razmnoževalno sposobnost vsake generacije, vzrejene v ujetništvu.
(2) Strokovni organ po pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka da mnenje, iz katerega je razvidno, ali:
– gojitelj zagotavlja prostor za gojitev, ločen od naravnega okolja oziroma povezan s stičnim ekosistemom z napravami, ki blažijo negativne vplive,
– gojitelj zagotavlja označitev osebkov matične skupine v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu,
– gojitelj zagotavlja primerno vzdrževanje in oskrbo osebkov matične skupine v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali,
– gojitelj zagotavlja prostore za primerno vzdrževanje in oskrbo potomcev osebkov matične skupine v skladu s predpisi, ki urejajo bivalne razmere in oskrbo živali prostoživečih vrst v ujetništvu ter zaščito živali,
– gojitelj zagotavlja prevoz živih osebkov ob njihovi prodaji ali selitvi na drugo lokacijo, tako da bodo nevarnosti poškodb, ogroženosti zdravja ali krutega ravnanja čim manjši,
– gojitev ne bo škodljivo vplivala na ohranitveno stanje vrste v naravi ali na obseg ozemlja, kjer živi obravnavana populacija vrste,
– gojitev ne bo vplivala škodljivo na ugodno stanje domorodnih vrst v naravi,
– ni drugih strokovnih razlogov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki preprečujejo izdajo dovoljenja za gojitev.
(3) Gojitelj mora o vsaki gojeni vrsti voditi redno evidenco, ki vsebuje:
– navedbo znanstvenega imena gojene vrste,
– podatke o številu osebkov matične skupine z navedbo izvora, starosti in spola ter oznak osebkov,
– podatke o številu osebkov, namenjenih povečanju matične skupine živali, z navedbo izvora, starosti in spola ter oznak osebkov,
– podatke o številu osebkov, ki ne pripadajo matični skupini, z navedbo izvora, starosti in spola ter oznak osebkov,
– podatke o številu in oznakah poginulih osebkov ter o vzrokih pogina,
– podatke o številu preživelih in poginulih potomcev, pridobljenih v posameznem letu, ter število odloženih jajc pri vrstah, ki odlagajo jajca,
– za vsako prodajo podatke o datumu prodaje, namembni državi, številki in datumu izdane listine upravnega organa za dovolitev prodaje ter o številu, izvoru, starosti, spolu, oznakah ter obliki prodanih osebkov ter
– vsaki selitvi osebkov matične skupine in osebkov, ki ne pripadajo matični skupini, vključno z vsemi razvojnimi oblikami.
(4) Gojitelj mora upravnemu in strokovnemu organu letno do 15. februarja predložiti letno poročilo o gojitvi za prejšnje leto, ki mora vsebovati vse podatke iz prejšnjega odstavka.
(5) Strokovni organ ob sodelovanju z inšpekcijskim organom redno spremlja dejavnost gojitve.
(6) Če gojitelj ravna v nasprotju s to uredbo in pogoji, pod katerimi mu je izdano dovoljenje za gojitev, mu lahko inšpekcijski organ prepove nadaljnjo gojitev.

(1) V primeru kršitve določb Konvencije, Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS ali te uredbe carinski ali nadzorni organ lahko zaseže predmete ali osebke v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08 – ZP-1E).
(2) Organi iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevajo od upravnega organa, da z izdajo potrdila potrdi, da osebki pripadajo ali ne pripadajo vrsti, za katero veljajo določbe te uredbe.
(3) Če organi iz prvega odstavka tega člena zasežejo žive osebke, lahko odredijo lastno skrbništvo imetniku, oddajo osebkov v skrbništvo druge osebe ali v zatočišče, v sodelovanju z upravnim organom.
(4) Organi iz prvega odstavka tega člena morajo odvzete osebke odstopiti upravnemu organu, ki z njimi ravna v skladu s 33. do 39. členom te uredbe.
(5) V primeru zasega ali odvzema osebkov zaradi kršitev carinskih predpisov, določbe te uredbe pa so spoštovane, carinski organ ravna v skladu s carinskimi predpisi.
(6) Če se ugotovi kršitev določb te uredbe, mora vse stroške, povezane z zasegom, odvzemom, prevozom ter oskrbo osebkov, plačati kršilec.
(7) Upravni organ obvesti organ, ki je odredil zaseg ali odvzem osebkov, o ravnanjih iz 35. do 39. člena te uredbe.

(1) Prevoz zaseženih ali odvzetih živih osebkov živalskih vrst v zatočišče za živali prostoživečih živalskih vrst zagotovi izvajalec nalog zatočišča v skladu s predpisi, ki urejajo zatočišče za živali prostoživečih vrst.
(2) Pri kritju stroškov prevoza in začasne oskrbe zaseženih ali odvzetih osebkov v zatočišču se upošteva šesti odstavek prejšnjega člena. Če je kršilec neznan ali kritje stroškov s strani kršilca iz kakršnega koli razloga ni mogoča, krije vse stroške začasne oskrbe upravni organ.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za ravnanje z zaseženimi in odvzetimi živimi osebki rastlinskih vrst.

Ob zasegu ali odvzemu večjega števila osebkov vrst iz dodatkov konvencije, namenjenih komercialni dejavnosti, upravni organ o zasegu ali odvzemu in nadaljnjih ukrepih obvesti sekretariat konvencije, Evropsko komisijo in pristojne organe države izvoznice oziroma uvoznice.

(1) Če upravni organ ugotovi državo izvora oziroma lokacijo, na kateri so živi osebki živalskih vrst odvzeti iz narave, se lahko s soglasjem države izvora ti osebki vrnejo tej državi, če:
1. je opravljen veterinarski pregled;
2. so osebki pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali;
3. je vrnitev osebkov koristna in zaželena zaradi ohranitve vrste.
(2) Če ravnanje iz prejšnjega odstavka ni mogoče, upravni organ opravi poizvedbe o programih doselitve, ponovne naselitve ali programih gojitve v ujetništvu oziroma ali so tovrstni programi v pripravi in odda žive osebke živalskih vrst, če:
1. gre za nacionalni program doselitve ali ponovne naselitve, ki je namenjen populaciji vrste;
2. obstaja možnost oddaje v tak program;
3. je opravljen veterinarski pregled;
4. so pripravljeni na prevoz in prepeljani v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali ter zaščito živali.

(1) Če ravnanje na način iz prejšnjega člena ni mogoče, upravni organ odloči o:
1. izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo,
2. oddaji živih osebkov živalskih vrst za zadrževanje v ujetništvu v nekomercialne namene,
3. oddaji raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam,
4. oddaji v komercialne namene,
5. prodaji ali
6. usmrtitvi v skladu s predpisi.
(2) Upravni organ odloči o izpustitvi živih osebkov živalskih vrst v naravo, če:
1. strokovni organ o izpustitvi izda mnenje, iz katerega je razvidno, da:
– je vrsta domorodna v Republiki Sloveniji;
– izpustitev ne vpliva negativno na ohranitveni status vrste;
– pripadajo isti populaciji kot osebki te vrste v naravi;
– so njihove biološke lastnosti, vključno z vzorci obnašanja, enake kot pri osebkih te vrste iz narave in
– se lahko izpustijo na kraj odvzema iz narave ali v ekosistem, v katerem je ta vrsta oziroma populacija domorodna;
2. je opravljen veterinarski pregled.
(3) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst v ujetništvo v nekomercialne namene, če:
1. se osebki izvzamejo iz komercialne dejavnosti;
2. je opravljen veterinarski pregled;
3. prevzemnik osebkov zagotavlja pravilno oskrbo v skladu s predpisi, ki urejajo zadrževanje prostoživečih vrst v ujetništvu.
(4) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov živalskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljenem veterinarskem pregledu ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni osebe, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za zaščito živali pri poskusih.
(5) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov živalskih vrst v komercialne namene gojitelju, če ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ter ima dovoljenje iz 28. člena te uredbe.
(6) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov živalskih vrst pod pogoji, da:
1. se prodajo posamezniku ali pravni osebi za nadaljnje zadrževanje v ujetništvu;
2. ne gre za osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES ali prilog predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih ali rastlinskih vrst;
3. je opravljen veterinarski pregled;
4. kupec osebkov ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih ali rastlinskih vrst;
5. upravni organ ugotovi, da kupec zagotavlja ustrezne bivalne razmere za zadrževanje živali v skladu s predpisi, ki urejajo zadrževanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu;
6. se ne prodajo naprej;
7. se ne razmnožujejo.
(7) Upravni organ odloči o usmrtitvi v skladu s predpisi, ki urejajo usmrtitev, izjemoma in samo, če z živimi osebki živalskih vrst ni mogoče ravnati na enega od načinov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtvi osebki živalskih vrst se lahko podarijo muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke živalskih vrst ni zanimanja, se uničijo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo.
(8) Razen v primeru iz prejšnjega odstavka mora upravni organ pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena predhodno pridobiti mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki živalskih vrst. Upravni organ se lahko posvetuje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.

Mrtve osebke živalskih vrst ter dele ali izdelke iz njih lahko upravni organ ob upoštevanju predpisov, ki urejajo veterinarstvo:
1. zadrži za izobraževalne ali raziskovalne namene;
2. odstopi drugim organom iz 42., 43. in 44. člena te uredbe za izobraževanje ali ozaveščanje javnosti ipd., če ni s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, drugače določeno,
3. odstopi drugim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, namenjenimi ohranjanju narave, zlasti muzejem, šolam, zbirkam, raziskovalnim organizacijam, raziskovalcem ipd., če ni s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, drugače določeno;
4. proda ali
5. uniči.

(1) Če upravni organ ugotovi državo izvora oziroma lokacijo, na kateri so živi osebki rastlinskih vrst odvzeti iz narave, lahko s soglasjem države izvora te osebke vrne tej državi, če:
1. je opravljen fitosanitarni pregled;
2. je prevoz opravljen v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz rastlin, in
3. je vrnitev osebkov koristna in zaželena zaradi ohranitve vrste.
(2) Če ravnanje iz prejšnjega odstavka ni mogoče, upravni organ opravi poizvedbe o programih doselitve, ponovne naselitve ali programih umetnega razmnoževanja oziroma ali so tovrstni programi v pripravi ter odda žive osebke rastlinskih vrst, če:
1. gre za nacionalni program doselitve ali ponovne naselitve, namenjen populaciji vrste, ki ji pripadajo;
2. se osebek odda skladno s cilji takega programa;
3. je opravljen fitosanitarni pregled in
4. je prevoz izveden v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz rastlin.

(1) Če ravnanje z živimi osebki rastlinskih vrst na način iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena ni mogoče, upravni organ odloči o:
1. njihovi doselitvi, naselitvi, zasaditvi, setvi, potaknjenju, cepljenju ali drugi obliki vnosa v naravo (v nadaljnjem besedilu: naselitev),
2. oddaji v nekomercialne namene,
3. oddaji raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam,
4. oddaji v komercialne namene,
5. prodaji ali
6. uničenju.
(2) Upravni organ odloči o naselitvi živih osebkov rastlinskih vrst v naravo, če:
1. strokovni organ izda o naselitvi mnenje, iz katerega je razvidno, da:
– je vrsta domorodna v Republiki Sloveniji;
– naselitev ne vpliva negativno na ohranitveni status vrste;
– pripadajo isti populaciji kot osebki te vrste v naravi na kraju naselitve;
– se naselijo na kraj odvzema iz narave ali v ekosistem, za katerega je vrsta oziroma populacija, ki ji pripadajo, domorodna;
2. je opravljen fitosanitarni pregled.
(3) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst v oskrbo v nekomercialne namene, če:
1. se osebki izvzamejo iz komercialne dejavnosti;
2. je opravljen fitosanitarni pregled;
3. prevzemnik osebkom zagotavlja ustrezne prostore in oskrbo ter je osebke pripravljen trajno oskrbovati.
(4) Upravni organ odloči o oddaji živih osebkov rastlinskih vrst raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam, če se po opravljenem fitosanitarnem pregledu ugotovi, da jih ni mogoče pozdraviti, oziroma ni osebe, ki jih lahko trajno prevzame v oskrbo. V tem primeru jih lahko upravni organ preda v uporabo za raziskovalne namene. Če gre za žive osebke rastlinskih vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih rastlinskih vrst, morajo tovrstne raziskave koristiti tej ali sorodni vrsti v naravi.
(5) Upravni organ odloči o prodaji živih osebkov rastlinskih vrst pod pogoji, da:
1. se prodajo posamezniku ali pravni osebi za nadaljnje zadrževanje v nadzorovanem okolju;
2. ne gre za osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES ali prilog predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih ali rastlinskih vrst;
3. je opravljen fitosanitarni pregled;
4. kupec osebkov ni kršil predpisov, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst;
5. upravni organ ugotovi, da kupec osebkom zagotavlja ustrezno oskrbo;
6. se ne prodajo naprej;
7. se ne razmnožujejo.
(6) Upravni organ odloči o uničenju v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, izjemoma in samo če z živimi osebki rastlinskih vrst ni mogoče ravnati na enega od načinov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena. Mrtvi osebki rastlinskih vrst se lahko podarijo muzeju, raziskovalcem ali raziskovalnim organizacijam, razen če s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih rastlinskih vrst, ni drugače določeno. Če za mrtve osebke rastlinskih vrst ni zanimanja, se uničijo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(7) Razen v primeru iz prejšnjega odstavka mora upravni organ pred odločitvijo o načinu ravnanja iz tega člena predhodno pridobiti mnenje strokovnega organa o načinu ravnanja z osebki rastlinskih vrst. Upravni organ lahko opravi posvetovanje z organom države izvoza ali ponovnega izvoza ali z drugo mednarodno organizacijo.

Mrtve osebke rastlinskih vrst ter dele ali izdelke iz njih lahko upravni organ:
1. zadrži za izobraževalne ali raziskovalne namene;
2. odstopi drugim organom iz 42., 43. in 44. člena te uredbe zaradi izobraževanja ali ozaveščanja javnosti ipd., če ni s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, drugače določeno;
3. odstopi drugim osebam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, namenjenimi ohranjanju narave, zlasti muzejem, šolam, zbirkam, raziskovalnim organizacijam, raziskovalcem ipd., če ni s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, drugače določeno;
4. proda ali
5. uniči v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

Če gre za prodajo iz šestega odstavka 34. člena, 4. točke 35. člena, petega odstavka 37. člena ali 4. točke prejšnjega člena te uredbe, se osebki, ki se prodajo, ne smejo neposredno ali posredno prodati osebi, ki so ji odvzeti ali zaseženi, ali osebi, ki krši ali je kršila predpise, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

(1) Naloge upravnega organa za izvajanje konvencije, Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS in te uredbe opravlja ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. izdaja dovoljenj, potrdil in drugih listin iz Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES Uredbe 3254/91/EGS in te uredbe;
2. sodelovanje pri pripravi predpisov za učinkovito izvajanje konvencije in te uredbe;
3. sodelovanje pri izvajanju označevanja osebkov;
4. odločanje o ravnanju z osebki ob zasegu in odvzemu;
5. registracija raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter vodenje evidence;
6. registracija tržnih pridelovalcev rastlin in vodenje evidence;
7. registracija obratov za predelavo in pakiranje ali prepakiranje kaviarja jesetrovk (Acipenseriformes);
8. registracija osebkov, ki so del potujoče razstave;
9. vodenje evidence o mednarodni trgovini z osebki vrst iz prilog od A do D Uredbe 338/97/ES in priprava letnih ter dveletnih poročil, ki se jih vsako leto pošljejo Evropski komisiji do 15. junija ter sekretariatu konvencije do 31. oktobra;
10. priprava predlogov za konferenco držav pogodbenic in sprememb dodatkov konvencije v sodelovanju s strokovnim organom;
11. organiziranje, vodenje in izvajanje projektov obveščanja, izobraževanja ter ozaveščanja javnosti o trgovini z ogroženimi vrstami;
12. organiziranje, vodenje in izvajanje usposabljanja nadzornih in drugih organov ter sodelovanje z njimi zaradi učinkovitega izvajanja Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS, te uredbe in konvencije;
13. priprava izhodišč in stališč ter zastopanje Republike Slovenije na konferencah držav pogodbenic, v odborih konvencije in delovnih telesih Evropske komisije ter sodelovanje pri delu drugih mednarodnih organizacij;
14. opravljanje nalog upravnega organa konvencije v skladu z 9. členom konvencije in 13. členom Uredbe 338/97/ES;
15. opravljanje nalog pristojnega organa za izdajo dovoljenj za izvajanje Uredbe 3254/91/EGS;
16. skrb za stike s sekretariatom konvencije, Evropsko komisijo in državami pogodbenicami ter mednarodnimi organizacijami;
17. sodelovanje s strokovnim organom ter redno pošiljanje vseh informacij;
18. sodelovanje z drugimi državnimi organi, zlasti z organi iz 42., 43. in 44. člena te uredbe ter z organizacijami in osebami, povezanimi z varstvom narave, ter vodenje medsektorskih delovnih skupin;
19. pošiljanje informacij drugim državnim organom, zlasti nadzornim;
20. sodelovanje z upravnimi in strokovnimi organi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za uveljavitev in izvajanje predpisov o varstvu narave;
21. sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju varstva narave;
22. zbiranje in vrednotenje podatkov o nedovoljeni trgovini z ogroženimi vrstami in priprava predlogov za zmanjševanje tovrstnega ravnanja v sodelovanju s strokovnim organom;
23. opravljanje drugih nalog iz Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS in te uredbe.

(1) Naloge strokovnega organa za izvajanje konvencije, Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS in te uredbe opravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. presojanje ali izvoz, uvoz, ponovni izvoz ali vnos iz morja ne ogroža preživetja osebkov vrst iz prilog Uredbe 338/97/ES ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst;
2. dajanje mnenj in stališč o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi osebki;
3. dajanje mnenj o programih doselitve ali ponovne naselitve v naravo;
4. dajanje mnenj, da imetnik živih osebkov živalskih in rastlinskih vrst zagotavlja bivalne razmere in oskrbo v skladu s predpisi, ki urejajo zadrževanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu;
5. dajanje mnenj, da so osebki gojeni v ujetništvu ali umetno razmnoženi;
6. dajanje mnenj o opremi, potrebni za gojitev osebkov v ujetništvu, ali umetnem razmnoževanju, ustrezno ter redno spremljanje tovrstne dejavnosti;
7. dajanje mnenj ob uvozu ali izvozu osebkov, katerih namen je povezan s programi varstva in ohranitve vrste;
8. dajanje mnenj o označevanju osebkov;
9. dajanje mnenj o izvoru osebkov;
10. zbiranje podatkov o živalskih in rastlinskih vrstah iz prilog Uredbe 338/97/ES ali vrst, zavarovanih s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v Republiki Sloveniji;
11. sodelovanje s strokovnimi organi držav pogodbenic konvencije in drugimi organizacijami s področja varstva narave;
12. v sodelovanju z upravnim organom spremljanje dovoljenega izvoza in uvoza osebkov in predlaganje ukrepov za njihovo varstvo;
13. strokovna pomoč za natančno taksonomsko določitev osebkov, če upravni organ, carinska služba ali inšpekcije da zahtevo;
14. priprava strokovnih stališč in udeleževanje na zasedanjih strokovnih odborov konvencije, konferenc držav pogodbenic in Evropske komisije;
15. spremljanje izdaje izvoznih dovoljenj za osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97/ES in dejanskega izvoza teh osebkov, podajanje strokovnih mnenj upravnemu organu, naj sprejme ukrepe, če se mora izvoz osebkov vrst iz priloge B Uredbe 338/97/ES omejiti, da se ta vrsta na celotnem območju razširjenosti lahko ohrani na ravni, skladni z njeno vlogo v ekosistemu, ki je hkrati precej nad ravnijo, pri kateri je vrsto upravičeno vključiti v prilogo A Uredbe 338/97/ES;
16. sodelovanje z upravnim organom pri usposabljanju nadzornih organov ter pri obveščanju in ozaveščanju javnosti o trgovini z ogroženimi vrstami;
17. sodelovanje z upravnim organom pri pripravi strokovnih podlag, izhodišč in predlogov za obravnavo na konferencah držav pogodbenic in v odborih konvencije ter za spremembe njenih prilog;
18. opravljanje drugih nalog iz Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES, Uredbe 3254/91/EGS in te uredbe.

(1) Carinski organ preverja uvoz, izvoz, ponovni izvoz in tranzit osebkov vrst iz prilog Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES in Uredbe 3254/91/EGS ter pri tem zlasti:
1. preverja, ali osebke pri prehodu državne meje spremlja ustrezno dovoljenje, potrdilo ali druga dokumentacija, ki jo v skladu z Uredbo 338/97/ES, Uredbo 865/06/ES Uredbo 3254/91/EGS ali s to uredbo izda upravni organ ali upravni organ druge države članice Evropske unije, ali predpisana dokumentacija tretje države v skladu s konvencijo;
2. preveri, ali osebki ustrezajo podatkom, navedenim na spremljajočem dokumentu, če je treba, to storijo v sodelovanju z mejno veterinarsko in fitosanitarno inšpekcijo;
3. v sodelovanju z mejno veterinarsko inšpekcijo preveri, ali prevoz živih osebkov živalskih vrst ustreza pogojem za prevoz, določenim na spremljajoči dokumentaciji, ter preveri, ali prevoz živih osebkov rastlinskih vrst ustreza navodilom za prevoz rastlin v skladu s konvencijo;
4. izvaja kazenske določbe iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 12., 15., 26., 31. in 32. točke 45. člena te uredbe.
(2) Carinski organ obvesti upravni organ o odkritju ali prijavi osebkov iz te uredbe ali o kršitvah te uredbe ali carinskih predpisov, ki se nanašajo na osebke vrst iz prilog Uredbe 338/97/ES, Uredbe 865/06/ES in Uredbe 3254/91/EGS.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za okolje, pristojni za ohranjanje narave.
(2) Uresničevanje določb te uredbe, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in nadzor inšpektorjev.
(3) Inšpektorji za okolje, pristojni za ohranjanje narave, izvajajo kazenske določbe iz 1., 2., 5., 10., 11., 13., 14., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 33. točke iz 45. člena te uredbe.

Policija obvesti upravni in strokovni organ o odkritju ali prijavi osebkov iz te uredbe ali kršitvah te uredbe.

(1) Z globo od 2.600 eurov do 33.300 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne izpolni pogojev v dovoljenju, potrdilu ali drugi listini, izdani v skladu z Uredbo 338/97/ES, Uredbo 3254/91/EGS ali s to uredbo;
2. uporabi listino za katere koli osebke, ki niso osebki, za katere je bilo dovoljenje, potrdilo ali listina izdano;
3. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst, katerih uvoz je prepovedan, ali uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst brez uvoznega dovoljenja;
4. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES brez uvoznega dovoljenja;
5. uporabi osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES v nasprotju s pogoji iz uvoznega dovoljenja;
6. uvozi ali poskuša uvoziti osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97/ES brez uvoznega dovoljenja;
7. ne predloži uradnega obvestila o uvozu za osebke vrst iz priloge C Uredbe 338/97/ES ter izvoznega dovoljenja, potrdila o ponovnem izvozu ali potrdila o poreklu;
8. ne predloži uradnega obvestila o uvozu za osebke vrst iz priloge D Uredbe 338/97/ES;
9. izvozi, ponovno izvozi ali poskuša izvoziti ali ponovno izvoziti osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES brez izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu;
10. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje izvoznega dovoljenja za osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES o zakoniti pridobitvi osebkov;
11. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje potrdila o ponovnem izvozu za osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES o zakonitem vnosu osebkov na območje Evropske skupnosti;
12. izvozi, ponovno izvozi ali poskuša izvoziti ali ponovno izvoziti osebke vrst iz priloge B ali C Uredbe 338/97/ES brez izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem uvozu;
13. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje potrdila o ponovnem izvozu za osebke vrst iz prilog B in C Uredbe 338/97/ES o zakonitem vnosu osebkov na območje Evropske skupnosti;
14. v postopku izdaje dovoljenja ali potrdila za dovolitev ravnanj z osebki ne obvesti upravnega organa o prejšnji zavrnitvi vloge za iste osebke;
15. opravlja tranzit osebkov vrst iz prilog Uredbe 338/97/ES brez predhodne prijave mejnemu carinskemu organu ter predložitve ustrezne izvozne dokumentacije;
16. kupuje, ponuja v odkup, pridobiva v komercialne namene, uporablja za komercialno korist, javno prikazuje v komercialne namene, prodaja, poseduje za prodajo, ponuja za prodajo, prevaža za prodajo, posoja, najema, oddaja, hrani ali skladišči za prodajo osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES ali opravlja ta dejanja brez potrdila upravnega organa;
17. krši določbe o registraciji osebkov v potujočih razstavah;
18. kupuje, ponuja v odkup, pridobiva v komercialne namene, uporablja za komercialno korist, javno prikazuje v komercialne namene, prodaja, poseduje za prodajo, ponuja za prodajo, prevaža za prodajo, posoja, najema, oddaja, hrani ali skladišči za prodajo osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97/ES, razen če so pridobljeni zakonito oziroma če ne izvirajo iz Evropske skupnosti, da so vanjo uvoženi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ali opravlja ta dejanja brez potrdila upravnega organa;
19. prenaša žive osebke vrst iz priloge A Uredbe 338/97/ES brez potrdila;
20. se predhodno ne prepriča, da je prejemnik živih osebkov vrst iz priloge B Uredbe 338/97/ES primerno obveščen o pravilni oskrbi osebkov;
21. prevaža žive osebke, jih zadržuje med tranzitom ali pretovarjanjem v nasprotju s predpisi, ki urejajo prevoz in pretovor živali;
22. da neresnične podatke, poda lažno izjavo ali naklepno da lažno informacijo zaradi pridobitve listine ali uporabi lažno, ponarejeno ali neveljavno dovoljenje ali potrdilo ali drug dokument; uporabi dovoljenje ali potrdilo ali dokument, ki je bil spremenjen brez odobritve organa izdajatelja zaradi pridobitve dovoljenja, potrdila ali drugega dokumenta upravnega organa;
23. ne označi osebkov, namenjenih komercialnemu ravnanju;
24. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje uvoznega dovoljenja za osebke vrst iz prilog A in B Uredbe 338/97/ES;
25. predloži lažno dokumentacijo v postopku izdaje uvoznega dovoljenja za osebke vrst iz priloge B Uredbe 338/97/ES o ustrezni opremljenosti prostora za oskrbo osebkov;
26. izbriše ali spremeni ali popravi listine, predpisane z Uredbo 338/97/ES ali s to uredbo, razen če taki popravki niso potrjeni z žigom in podpisom upravnega organa izdajatelja oziroma pri uradnih obvestilih o uvozu z žigom in podpisom carinskega organa na kraju uvoza;
27. poteklega ali neuporabljenega uvoznega ali izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu, izdanega v skladu z Uredbo 338/97/ES, ne vrne upravnemu organu;
28. po prenehanju veljavnosti potrdil in kopij uporabljenih uvoznih dovoljenj, izdanih v skladu z Uredbo 338/97/ES, ne vrne upravnemu organu;
29. tržni pridelovalec uporabi fitosanitarno spričevalo kot izvozno dovoljenje za osebke vrst, za katere ni registriran pri upravnem organu;
30. raziskovalci in raziskovalne organizacije po uporabi nalepke za nekomercialno izmenjavo znanstvenega materiala upravnemu organu ne vrnejo namenjenega dela nalepke;
31. pri prvem vnosu osebka vrste iz priloge A Uredbe 338/97/ES, ki je osebni ali gospodinjski predmet, na mejnem carinskem uradu ne predloži veljavnega uvoznega dovoljenja ter izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu;
32. pri prvem vnosu osebka vrste iz priloge B Uredbe 338/97/ES, ki je osebni ali gospodinjski predmet, na mejnem carinskem uradu ne predloži veljavnega izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu;
33. krši določbe o registraciji pridelovalcev in predelovalcev kaviarja.
(2) Z globo od 630 eurov do 16.690 eurov se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 170 eurov do 1.660 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 85 eurov do 580 eurov se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Zadeve, za katere se je postopek ob uveljavitvi te uredbe že začel oziroma za katere je ob uveljavitvi te uredbe že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po Uredbi o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 52/04).

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati:
– Uredba o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 52/04), uporablja pa se za dokončanje postopkov iz prejšnjega člena in
– druga alinea prvega odstavka 7. člena Uredbe o zatočišču za živali prosto živečih vrst (Uradni list RS, št. 98/02 in 46/04).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.