Številka: U-I-357/06-7

Datum: 10. 4. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Kukovec in Albina Kukovca, Mislinja, na seji 10. aprila 2008

1. Člen 6 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 92/98), kolikor pod zaporedno številko 55 kategorizira javno pot z oznako JP 761540 Kovše–Pantner, ki poteka po parc. št. 449/4 in parc. št. 449/11, k. o. Šentilj pod Turjakom, je v neskladju z Ustavo.
2. Občina je dolžna ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da s pobudnikoma sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javnih cest.

1. Pobudnika izpodbijata 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Mislinja (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor pod zaporedno številko 55 kategorizira javno pot z oznako JP 761540 Kovše–Pantner v dolžini 96 m. Navajata, da poteka javna pot po parc. št. 449/4 in parc. št. 449/11, k. o. Šentilj pod Turjakom, ki sta v njuni lasti. Na njunem zemljišču naj bi obstajala le služnostna pravica pešhoje in vožnje z vsemi vozili v korist njunega sorodnika in soseda. Pobudnika navajata, da sta Občini predlagala spremembo lokacije sporne poti, vendar naj bi Občinski svet 30. 3. 2006 njun predlog zavrnil. Menita, da je izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji v delu, ki se nanaša na njuni zemljišči, v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave.
2. Občina odgovarja, da sporna javna pot povezuje več stanovanjskih hiš. Občina naj bi kategorizirala javno pot po obstoječi služnostni poti. Vsi uporabniki te javne poti naj bi financirali njeno asfaltiranje, vključno s pobudnikoma. Zato naj bi bilo nesmotrno prestaviti javno pot na drugo lokacijo, kar naj bi zahtevala pobudnika. Občina navaja, da je pobudnikoma 12. 3. 2008 ponudila denarno odškodnino za njuno zemljišče, vendar naj bi vztrajala, da se sporna javna pot izvzame iz kategorizacije. Kategorizacija javne poti naj bi bila izvedena po veljavnih predpisih.

3. Iz zemljiškoknjižnega izpiska in iz navedb udeležencev v postopku izhaja, da sta pobudnika lastnika zemljišč parc. št. 449/4 in parc. št. 449/11, k. o. Šentilj pod Turjakom, zato izkazujeta pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo (1. člen). V 6. členu med javne poti v naseljih in med naselji pod zaporedno številko 55 kategorizira javno pot z oznako JP 761540 Kovše–Pantner, ki poteka po zemljišču v lasti pobudnikov.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. – v nadaljevanju ZJC). Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine. V primerih, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B) predvideva, da se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v navedenem členu ZJC-B.
7. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) poudarilo tudi, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
8. V obravnavanem primeru Občina s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, niti ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 6. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in z 69. členom Ustave. Ker 6. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.
9. Gre za primer iz 48. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji je v neskladju z Ustavo, ker je Občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo Občini, naj v roku šestih mesecev s pobudnikoma sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da javna pot ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za njuno ukinitev.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.