Na podlagi 96. in 99. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 15. seji dne 31. 3. 2008 sprejel

V Odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99, 64/05) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo:
»ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič, ki jih je izdelal Populus, podjetje za prostorski inženiring d.o.o., pod št. proj. 217/05/03 v juliju 2007.«.

V 3. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za del območja urejanja VS 3/3 Brdo - Vrhovci se sprejme Regulacijska karta v merilu 1:1000, ki jo je izdelal POPULUS d.o.o., pod številko 217/05/03 v juliju 2007.«.

V 18. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»V rezervatu hitre železnice so dovoljena samo vzdrževalna dela.«.

V 45. členu se v poglavju »Možni posegi« na koncu dodajo morfološke enote z besedilom, ki se glasi:
»Morfološke enote 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/4
Za vsak poseg v morfoloških enotah 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/4 je na podlagi zadostnega števila vrtin obvezna izdelava geomehanskega poročila, na podlagi katerega je treba obvezno pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo začasnega varovanja izkopov za gradbeno jamo in za nasutja brežin, ter projektno dokumentacijo dokončnega varovanja brežin, ki morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V primeru, da se v fazi izvedbe gradbene jame in varovanja brežin ugotovi drugačna sestava tal, kot je bilo navedeno v geomehanskem poročilu in v projektni dokumentaciji, je obvezno narediti dodatne vrtine in v skladu z rezultati narediti dopolnitev projektne dokumentacije za varovanje brežin in gradbene jame.
V morfološki enoti 1C/1 je dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov. Spremembe namembnosti niso dovoljene. Postavitev objektov za lastne potrebe ni dovoljena. Obvezno je treba urediti igralno površino na gradbeni parceli. Na zelenih površinah, označenih v grafičnem delu, je treba obvezno zagotoviti peš povezavo v smeri vzhod zahod.
V morfološki enoti 1C/2 je dovoljena je gradnja večstanovanjskih vrstnih hiš. Spremembe namembnosti niso dovoljene. Postavitev objektov za lastne potrebe ni dovoljena. Obvezna je ureditev igralne površine na gradbeni parceli.
V morfološki enoti 1C/4 so na obstoječih objektih dopustne rekonstrukcije in nadzidave.
Morfološka enota 1C/3
Dovoljena je gradnja večstanovanjskih vrstnih hiš na terenu ali v kaskadah. Zaradi kaskad so bivalni prostori lahko urejeni tudi v delno vkopanih delih objekta z izhodom na terasni vrt. V okviru morfološke enote je potrebno urediti igralno površino. V primeru, da gradnja v morfološki enoti ne bo potekala v eni fazi, je treba igralno površino urediti v sklopu prve faze.
Spremembe namembnosti niso dovoljene. Postavitev objektov za lastne potrebe ni dovoljena.
Na zelenih površinah, označenih v grafičnem delu, je obvezno zagotoviti peš povezavo v smeri vzhod–zahod.
Za vsak poseg je treba upoštevati geomehansko poročilo, ki ga je pod št. DN 2001957/2006 dne 26. 10. 2006 izdelal ZRMK d.o.o., Dimičeva 12, Ljubljana, Preliminarno geotehnično mnenje, ki ga je pod št. 44/07 z datumom junij 2007 izdelal GEOTEC d.o.o., in strokovno mnenje o geotehnični problematiki, ki ga je pod št. R-44-07 dne 3. 10. 2007 izdelala Univerza v Ljubljani FGG, po katerih je treba obvezno pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo začasnega varovanja za nasutja brežin in začasnega varovanja izkopov za gradbeno jamo ter projektno dokumentacijo dokončanja varovanja nasutja brežin, ki morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pred začetkom izvedbe zaščite gradbene jame za gradnjo objektov je treba pred vsakim posegom izvesti zavarovanje nasutja brežin.
V primeru, da se pri izvedbi varovanja brežin in gradbene jame ugotovi drugačna sestava tal, kot je v geomehanskem poročilu in projektni dokumentaciji, je obvezno narediti dodatne vrtine in v skladu z rezultati izdelati dopolnitev projektne dokumentacije za varovanje brežin in gradbene jame.
Pred pričetkom del strokovna geološka služba na stroške investitorja ugotovi ničelno stanje obstoječih stanovanjskih objektov na robu brežine.«
V poglavju »Izraba prostora« se na koncu dodajo morfološke enote z besedilom, ki se glasi:
»Morfološka enota 2A/5
Maksimalna etažnost za novogradnje je do K + P+ M. Višina objekta je max. 7,5 m.
Dopustni faktor izrabe je največ 0,8.
Morfološka enota 2A/6
Maksimalna etažnost za novogradnje je do K + P+ 1 + M. Višina objekta je max. 11 m.
Dopustni faktor izrabe je največ 0,8.
Morfološka enota 1C/1
Maksimalni višinski gabariti so do 2K + P + 1 + M (oz. T). Višina objekta je max. 11 m.
Dopustni faktor izrabe je največ 1,0.
Morfološka enota 1C/2
Maksimalni višinski gabariti so do 2K + P + M. Višina objekta je max. 7,5 m.
Dopustni faktor izrabe je največ 0,8.
Morfološka enota 1C/3
Maksimalni višinski gabariti so do 2K + P + 1+ M oziroma do 2K + P + 2, vendar slednje le v primeru, da ima objekt ravno streho in da je površina druge etaže manjša od najmanjše etaže najmanj za tretjino. Višina objekta je max. 11 m. V severnem delu morfološke enote, ki leži na bregu, je višina objekta omejena tako, da sleme predvidenih objektov ne sme biti višje, kot je višina plošče nad pritličjem neposrednih sosednjih objektov.
Dopustni faktor izrabe je največ 1,0.
V območju, določenem z gradbeno mejo, je pozidanost dovoljena v okviru 50% pozidane in 50% nepozidane površine. Med pozidane površine se uvrščajo tudi površine pod previsi objektov. Od nepozidanih površin mora biti 60% zelenih površin.
Morfološka enota 1C/4
Maksimalni višinski gabariti so do K + P + 2. Višina objekta je max. 12 m. Dopustni faktor izrabe je največ 1,0.«.
V poglavju »Oblikovanje« se na koncu dodajo morfološke enote z besedilom, ki se glasi:
»Morfološke enote 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3, 1 C/4
Gradbena meja (GM) je črta, ki je novo zgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali so od nje umaknjeni v notranjost parcele. Manjši zamiki so možni le, kadar gre za nadstreške nad vhodom ali dovozom v garažo in ne posegajo na javne površine.
Gradbena meja kleti (GMk) je črta, ki je novozgrajena kletna etaža ne sme presegati.
Regulacijska linija (RL) razmejuje obstoječe in predvidene površine v javni lasti (cestni svet, javne odprte površine) od površin v privatni lasti.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je količnik med bruto etažno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele.
Višina objekta je razdalja v metrih od nivoja terena do slemena ali najvišjega dela zgradbe. Pri gradnji na neravnem terenu ali terasasti gradnji se upošteva višina v posameznih, s plastnicami terena vzporednih prerezih.
Etažnost objekta je število uporabnih etaž objekta nad terenom. Število kletnih etaž praviloma ni omejeno, pri gradnji pod terenom so omejitve v primeru visoke podtalnice. Pri gradnji na neravnem terenu ali terasasti gradnji se upošteva etažnost v posameznih, s plastnicami terena vzporednih prerezih.
Terasna etaža (T) je najvišja etaža objekta, ki je pozidana največ 75% predhodne etaže. Streha je ravna ali položna v naklonu do 10 stopinj.
V morfološki enoti 1C/2 morajo biti objekti locirani in urbanistično zasnovani tako, da vizualno učinkujejo kot individualna stanovanjska gradnja, kakršna je značilna za okolico.«.
Pred poglavjem »Parcelacija« se doda novo poglavje »Oblikovanje odprtega prostora« z besedilom, ki se glasi:
»Morfološke enote 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3, 1C/4
Višinske razlike se rešujejo z brežinami z maksimalnim naklonom 1:3. Kjer to ni možno, se izjemoma zgradi oporne zidove. Grmovno in drevesno rastje na robovih območja se ohrani, prav tako se, kjer je mogoče, ohranijo obstoječa drevesa. Pretežni del gradbenih parcel se uredi kot zelene površine ali vrtove. Oporni zidovi so lahko betonski, kamniti, ometani. Oporni zidovi se izvedejo v višini od 0,5 do 1,5 m. Kjer je višina brega večja od 1,5 m, je minimalna horizontalna razlika med vrhom spodnjega in peto zgornjega zidu 1 m, ki se intenzivno ozeleni. Oporni zidovi z višino nad 1,0 m, ki so dostopni, morajo imeti varovalno ograjo.
Ograje se izvede kot varovalne ali razmejitvene. Varovalne ograje so višinsko omejene od 1,0 m do 1,2 m in so kovinske ali lesene. Razmejitvene ograje so višinsko omejene do 1,5 m ter izvedene kot betonske, zidane, lesene ali iz umetnih mas ter ozelenjene z živo mejo. Postavitev ograje na mejo je možna s soglasjem soseda ali z odmikom 0,5 m brez soglasja soseda.
Obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je krajinski načrt.«.
V poglavju »Parcelacija« se v četrtem odstavku beseda »lokacijske« nadomesti z besedo »projektne«.
V poglavju »Merila in pogoji za prometno urejanje« se na koncu dodajo morfološke enote z besedilom, ki se glasi:
»Morfološke enote 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3, 1C/4
Za novogradnje v območju morfoloških enot 2A/6 in 1C/2 je predvidena izgradnja nove dostopne ceste C5. Interno cestno omrežje je možno urediti po terenu ali v kletni etaži. Dovoz v morfološko enoto 1C/3 je predviden iz območja urejanja VP 3/2 Brdo – Tehnološki park, dopusten pa je tudi dovoz s Ceste na Brdo.
Za potrebe predvidenih posegov je treba v okviru gradbene parcele zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti na eno stanovanjsko enoto. Za poslovne površine je treba zagotoviti 1PM / 30 m2 netto poslovne površine.
Za peš promet se uredi povezovalne poti v okviru zelenih površin.
Območja pešcev morajo biti dostopna funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.«.
Poglavje »Železnica« se črta.
V poglavju »Merila in pogoji za komunalno urejanje« se spremenijo in dopolnijo naslednje določbe:
V podpoglavju »Vodovod« se šesti odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske rešitve za obnovo oziroma gradnjo vodovodov in priključitev novih porabnikov na omrežje. Programske rešitve izdela JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
Za oskrbo novo predvidenih objektov z vodo v morfoloških enotah 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3, 1C/4 bo treba dograditi javno vodovodno omrežje.
Pri tem je treba upoštevati projektno nalogo ureditve javnega vodovodnega omrežja, izdelano v razvojni službi JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. pod št. projekta 2382 PN št. projekta 2402 V.«.
V podpoglavju »Kanalizacija« se sedmi odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske rešitve, ki bodo upoštevale obstoječe stanje in novo predvidene posege v prostor. Programske rešitve izdela JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
Za navezavo novo predvidenih objektov v morfoloških enotah 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3, 1C/4 bo treba dograditi javno kanalizacijsko omrežje.
Za potrebe odvoda komunalne odpadne vode iz objektov v morfološki enoti 1C/3, bo treba po predvidenem odcepu B zgraditi kanal O, ki se bo priključil na izvedeni kanal S po povezovalni cesti med Cesto na Brdo in Brdnikovo ulico.
Komunalne odpadne vode iz objektov v morfoloških enotah 1C/1, 1C/2, 2A/5, 2A/6, se bodo odvodnjavale preko kanala O1 in njegove stranske veje O1a. Kanal O1 bo potekal po cesti C3, cesti C6 in cesti C2, kjer se bo navezoval na izvedeni kanal S po povezovalni cesti med Cesto na Brdo in Brdnikovo ulico. Kanal O1a bo potekal po cesti C5.
Komunalne odpadne vode iz objektov v morfološki enoti 1C/4 se spelje v obstoječ kanal Ø 30 cm, ki poteka po Cesti na Brdo.
Pri tem je treba za še nezgrajeno kanalizacijsko omrežje upoštevati projektno nalogo ureditve javnega vodovodnega omrežja, izdelano v razvojni službi JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. pod št. projekta 3078 K ter PGD in PZI dokumentacijo: Prometna in komunalna ureditev območja urejanja VP 3/2 – Tehnološki park – sever, izdelovalca LUZ d.d., december 2004, za področje gradnje javnega kanalizacijskega omrežja – I. faza, št. načrta 1067/04, izdelovalca KONO-B, december 2004 in dopolnitev novembra 2005.
Za potrebe odvoda padavinske vode iz streh in zunanje ureditve nad kletjo objektov v morfološki enoti 1C/3, bo potrebno po odcepu B zgraditi kanal M, ki se bo priključil na izvedeni kanal M, ki poteka po povezovalni cesti preko Tehnološkega parka med Cesto na Brdo in Brdnikovo cesto po PZI načrtu št. 1067/04 KONO-B d.o.o., Prometna in komunalna ureditev območja urejanja VP 3/2 Brdo – Tehnološki park – KANALIZACIJA. Za odvodnjavanje padavinske vode iz morfoloških enot 1C/1, 1C/2, 2A/5, 2A/6 je treba zgraditi kanal M1 in M1a. Kanal M1 bo potekal po cesti 3, cesti 6 in cesti 2 in se bo preko izlivne glave ob cesti 2 priključeval na rekonstruirani jarek (načrt št. C-1099, Vodnogospodarski inštitut, april 2001). Kanal M1a bo potekal v cesti C5.
Padavinske odpadne vode iz objektov v morfološki enoti 1C/4 se spelje v predviden kanal DN 1000 po Cesti na Brdo.«.
V podpoglavju »Električno omrežje« se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri pripravi projektne dokumentacije za predvidene gradnje v morfoloških enotah 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3 in 1C/4 je treba upoštevati Idejne rešitve št. 56/06 »Elektroenergetsko napajanje območja urejanja VS 3/3 Brdo–Vrhovci, ki jih je v mesecu decembru 2006 izdelal Elektro Ljubljana d.d. Območje se bo napajalo iz obstoječe TP 0166 Na Tezi, ki jo bo treba prenoviti. V transformatorski postaji bo treba vgraditi transformator moči 1000 kV ter tej moči prilagoditi vso opremo.«.
V podpoglavju »Toplotna energija« se na koncu dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Pri pripravi projektne dokumentacije za predvidene gradnje v morfoloških enotah 2A/5, 2A/6, 1C/1, 1C/2, 1C/3 in 1C/4 je treba za dogradnjo, povečavo plinovodnega omrežja in priključevanje stavb na plinovodno omrežje na osnovi že izdelane idejne zasnove plinovodnega omrežja predhodno pridobiti projektne pogoje s strani JP Energetika Ljubljana d.o.o. Objekti se na obravnavanem območju priključijo na območje zemeljskega plina za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, kuhe in tehnologije.
Za zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom širšega območja Viča, kakor tudi predvidenih novogradenj na obravnavanem območju, ter tudi zaradi povečanega obsega novogradenj na drugih območjih Viča in potrebnega izboljšanja tlačnih razmer v nizkotlačnem plinovodnem omrežju, se na južnem delu območja urejanja VP 3/2 Brdo predvidi izgradnja regulacijske postaje.
Uporaba poligeneracijskih postrojenj je dovoljena ob pogoju, da so izključni energenti za delovanje teh postrojenj ali obnovljivi viri energije ali zemeljski plin iz distribucijskega plinovodnega omrežja.«.
V poglavju »Varstvo naravne in kulturne dediščine« se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»Arheološka dediščina:
14. EŠD 22732 Ljubljana – Arheološko najdišče Brdo – Vrhovci, na območju katerega so pri posegih v zemeljske plasti potrebni predhodni arheološki pregledi.«.
V poglavju »Merila in pogoji za varstvo okolja« se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Za ekološko zahtevne posege v prostor mora investitor pridobiti presojo vplivov na okolje.
Območje je uvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna vrednost kazalcev hrupa 45 dBA ponoči in 55 dBA podnevi. Predpisane ravni hrupa je treba zagotoviti na objektih s pasivnimi – tehnično gradbenimi ukrepi, z boljšo zvočno izolativnostjo fasad in fasadnih odprtin.
Treba je zagotoviti osončenje bivalnih prostorov obstoječih in predvidenih stanovanjskih objektov: najmanj eno uro v času zimskega solsticija, najmanj tri ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija in najmanj pet ur v času poletnega solsticija.
Odvoz komunalnih odpadkov mora biti urejen v skladu s projektnimi pogoji soglasodajalca.«.
Črta se podpoglavje »Varstvo pred hrupom«.

Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:
»Območje urejanja VP 3/2 Brdo – del
Do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljena samo vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.«.

V 65. členu se besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi:
» Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, oddelku, pristojnem za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Vič - Rudnik,
– Četrtni skupnosti Vič,
– Četrtni skupnosti Rožnik.«.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.