Na podlagi 53. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je Nadzorni odbor Občine Rogaška Slatina na 4. redni seji dne 12. 3. 2008 sprejel

S tem poslovnikom je določena organizacija in način dela Nadzornega odbora Občine Rogaška Slatina (v nadaljevanju: nadzorni odbor).

Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Delo opravlja pošteno, strokovno in nepristransko, v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Rogaška Slatina in tega poslovnika.

Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom oziroma aktom občinskega sveta, kakor tudi organizacij uporabnikov proračunskih sredstev. Upoštevati morajo dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Sedež nadzornega odbora je Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina.

Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig Občine Rogaška Slatina.

Nadzorni odbor ima pet članov. Člane imenuje občinski svet za dobo 4 let oziroma do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.

Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Naloge predsednika so:
– predstavlja, vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje,
– podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov,
– pripravi načrt dela nadzornega odbora in predlog potrebnih sredstev,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi občinskega sveta in občinsko upravo,
– po potrebi prisostvuje sejam občinskega sveta in sejam njegovih delovnih teles, mora pa biti prisoten na sejah občinskega sveta, na kateri se obravnava oziroma predstavi katero od poročil nadzornega odbora.
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor samostojno sprejme letni program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju ob oblikovanju predloga proračuna za naslednje leto predloži županu.
Nadzorni odbor lahko vsako proračunsko leto izvede nadzor:
– proračuna in zaključnega računa občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugo).
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Nadzorni odbor posreduje enkrat letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in oseb, pooblaščenih za razpolaganje z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem.
Nadzorni odbor ocenjuje tudi učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

V okviru nalog iz prejšnjih dveh členov nadzorni odbor:
– preverja skladnost proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta,
– preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta,
– preverja skladnost finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev,
– preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem,
– preverja računovodske izkaze.

Funkcija člana nadzornega odbora je nepoklicna. Člani nadzornega odbora imajo za svoje delo pravico do nadomestila in do povrnitve stroškov, kot to določa pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.

Delo nadzornega odbora organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa pooblaščen član nadzornega odbora.
Nadzorni odbor dela praviloma na sejah.

Seje vodi predsednik, oziroma v njegovi odsotnosti pooblaščen član. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora. Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet ali župan.

Predsednik pošlje vabilo za sejo vsem članom nadzornega odbora praviloma sedem dni pred datumom seje. Ob soglasju vseh članov in v nujnih primerih, ki jih določi predsednik, je lahko ta rok tudi krajši. Vabilu je potrebno obvezno priložiti gradivo, ki je potrebno za obravnavo. Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne delavce občinske uprave ter predstavnike obravnavanih institucij.

O seji nadzornega odbora se piše zapisnik in vodi evidenca prisotnosti.
Zapisnik obvezno vsebuje:
– zaporedno številko seje, kraj, datum, uro začetka in trajanje seje,
– navedbo prisotnih članov, odsotnih članov z razlogom za odsotnost ter navedbo ostalih prisotnih na seji,
– sprejet dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika,
– potek seje z navedbo poročevalcev in krajšim povzetkom razprave,
– sprejete sklepe,
– morebitna ločena mnenja članov odbora,
– izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik.
Zapisnik sestavi in podpiše predsednik nadzornega odbora.

Po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda, predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje.
Nadzorni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotna, oziroma je bila s predlogom seznanjena večina članov nadzornega odbora. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večine prisotnih članov nadzornega odbora.
Glasovanje na sejah je praviloma javno, z dviganjem rok. Na zahtevo članov nadzornega odbora je lahko glasovanje tudi tajno.

Zapisniki in druga gradiva za seje nadzornega odbora se hranijo v občinski upravi. Po preteku enega mandatnega obdobja se gradivo arhivira. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, ostalo gradivo pa 10 let.

Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega dobra.
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenca, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, če se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.

Nadzorni odbor sprejme v začetku vsakega koledarskega leta program nadzora za tekoče leto.
Poleg zadev iz letnega programa nadzora mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet in župan občine oziroma če se nadzornemu odboru vzbudi utemeljen sum, da gre za nezakonito razpolaganje z občinskim premoženjem, oziroma nenamensko razpolaganje s sredstvi občinskega proračuna.
Nadzor se lahko nanaša na tekoče mandatno obdobje in na mandatna obdobja pred tem, če so ugotovitve lahko relevantne za sedanje in bodoče premoženjsko stanje oziroma poslovanje občine.

Pri izvajanju nadzora ima nadzorni odbor naslednja pooblastila:
– vpogled v vse listine in dokumente občine, zavoda, podjetja, sklada, stranke, druge organizacije ali društva, ki je predmet nadzora (nadzorovanih oseb), ki se nanašajo na porabo proračunskih sredstev,
– zahtevati podatke in pojasnila pooblaščenih in odgovornih oseb nadzorovanih oseb,
– zahtevati udeležbo odgovornih oseb na sejah nadzornega odbora.

Nadzorni odbor lahko v postopku nadzora pritegne k sodelovanju zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok.
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbora mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom pristojnega ministrstva.
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbeno, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ki bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
Neučinkovito poslovanje je tisto, ki bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
Neuspešno poslovanje je tisto, ki se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
Priporočila vsebujejo predloga za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor pravilom svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

Član nadzornega odbora se mora izločiti iz obravnave in odločanja o zadevi, pri kateri je z odgovorno osebo nadzorovane osebe v ožjem sorodstvu, če je član upravljanja javnega zavoda ali podjetja nadzorovane osebe, ali če je v obdobju enega leta, računano od datuma pregleda za nazaj, za nadzorovano osebo opravljal delo po pogodbi.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

Nadzorni odbor je dolžan najmanj enkrat letno poročati občinskemu svetu o svojih ugotovitvah, predvidoma v mesecu marcu tekočega leta.

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila poslovnika o delu občinskega sveta.

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 61/01).
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije.