Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01 in 70/06) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 22. 4. 2008 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje, Kare 10
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje (Uradni list SRS, št. 42/86) se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je izdelal Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., proj. št. 06-02.
Le-ta je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01).
2. člen
Odlok se spremeni in dopolni tako, da se dopolnijo posamezni členi.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema zemljišče s parc. št. 2116, 2117/1, 2117/2, 2118, 2119/1, 2119/2, 2120, 2121, 2122, 2123, 2124, 2125, 2126, 2127, vse k.o. Celje. Velikost območja je ca. 1500 m².
III. VSEBINA
4. člen
(vsebina akta)
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z zazidalnim načrtom
– ureditveno območje
– umestitev načrtovane ureditve v prostor opis vplivov in povezav
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje l
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti sprememb in dopolnitev načrta
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''načrt namenske rabe prostora''
– grafični načrt 2: ''načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''
– grafični načrt 3: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova objektov''
– grafični načrt 4: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova rabe površin''
– grafični načrt 5: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture''
– grafični načrt 6: ''značilni pogledi''
– grafični načrt 7: ''prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
– grafični načrt 8: ''izsek iz veljavnega ZN (Uradni list SRS, št. 42/86)''.
5. člen
(vsebina obveznih prilog)
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– obrazložitev in utemeljitev
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– spis postopka priprave in sprejemanja
– podatki o lastnikih zemljišč.
IV. FUNKCIJA OBMOČJA
6. člen
3. člen odloka se dopolni tako, da se na koncu desetega odstavka doda nov odstavek, ki se glasi:
»Znotraj kareja se nahajajo povsem dotrajani garažni objekti, ki tako po funkciji kot po zasnovi vanj ne sodijo. Zato je predvidena nova ureditev, odstranitev dotrajanih objektov ter namesto njih gradnja prizidka k že obstoječim objektom z odprtim atrijem. Prizidek z atrijem se nameni za potrebe že obstoječe dejavnosti, in sicer za gostinsko oziroma poslovno stanovanjsko dejavnost.«.
V. URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
7. člen
4. člen odloka se dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Znotraj območja kare 10 veljajo naslednji lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo:
Enota Branibor
Prizidek A
Dovoljena je gradnja prizidka k obstoječemu objektu gostišča Branibor. Prizidek je lahko velikosti do 9.00 x 24.70 m. Višina prizidka ne sme presegati višine kapi objekta Branibor. Prizidek bo oblikovan sodobno ter bo odprt na notranji atrij. Streha prizidka bo ravna, višina pa ne presega višine strešnega venca obstoječega objekta. V prizidek se lahko umestijo stanovanjske, storitvene, gostinske oziroma poslovne dejavnosti, ki bodo vezane na funkcijo obstoječega objekta Branibor.
Atrij
Med prizidkom 'A' ter obstoječim objektom konjušnice je predvideno oblikovanje atrija. Vanj bodo umeščena drevesa, posebno pozornost pa je potrebno nameniti tlakovanju, ki bo po strukturi drobno ter prilagojeno staremu mestnemu jedru. Kot material se lahko uporabi les ali kamen. Del atrija se lahko tudi zastekli oziroma zazida, vendar največ do 40% njegove površine. Atrij se nameni za potrebe stanovanjskih, gostinskih oziroma storitvenih dejavnosti dotikajočih se objektov.
Obstoječi objekti
Obstoječi objekti morajo ostati v enakih gabaritih. Izjema je le objekt konjušnice, ki se v notranjosti mora ohraniti, dovoljeno pa je nadvišanje slemena strehe ter višine strešnega venca do višine stičnega objekta na njegovi vzhodni strani, pri čemer mora naklon strehe ostati enak. Na strehi je dovoljena gradnja frčadi po pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Namembnost objektov je lahko stanovanjska, storitvena, gostinska in poslovna.
Pogoji za postavitev enostavnih objektov
Znotraj ureditvenega območja je dovoljena postavitev urbane opreme. Postavljanje ograj oziroma ostalih enostavnih objektov ni dovoljeno.
Drugi pogoji
Obravnavano območje leži v zavarovanem arheološkem območju Celje – keltsko rimska naselbina, ki je zaščiteno z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 28/86), zato so na obravnavanem območju obvezne predhodne zavarovalne arheološke raziskave, ki jih je skladno z 59. členom Zakona o VKD (Uradni list RS, št. 7/99) dolžan zagotoviti investitor. Za kakršenkoli poseg znotraj ureditvenega območja je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje ter kulturno varstveno soglasje.«.
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN PROMETNA OPREMLJENOST
8. člen
5. člen odloka se dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»V kareju 10 veljajo naslednji pogoji za prometno, energetsko, komunalno in drugo gospodarsko infrastrukturo:
Prometna infrastruktura
Interna dovozna cesta
Dostop do notranjosti kareja je možen preko obstoječega priključka iz Stanetove ulice ter iz obstoječega priključka na Levstikovo ulico, kjer pa je možna prometna ureditev samo desno-desno. Vsi dostopi morajo ostati prehodni za intervencijska vozila, vse stanovalce ter uporabnike kareja. Predvidena dovozna cesta iz Stanetove ulice s parkirišči znotraj enote Branibor tangira obstoječe SN in NN podzemne vode, katere je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri nadaljnjem načrtovanju.
Parkirišča
Znotraj kareja so predvidene interne manipulativne površine, kjer je tudi del parkirišč za zaposlene znotraj enote Branibor. Ostala obligatorna parkirna mesta, ki jih je investitor dolžan zagotoviti za zaposlene v poslovnih prostorih in stanovalce novega objekta si zagotovi na javnih parkirnih mestih v okolici. Obiskovalci bodo koristili javna parkirna mesta. Med parkirišči je potrebno zasaditi drevesa. Do izgradnje prizidka 'A' ter atrija je na njunem mestu dovoljeno parkiranje.
Energetska infrastruktura
Energija za obstoječe ter predvidene objekte je na voljo na NN zbiralkah TP Levstikova.
Telekomunikacijska infrastruktura
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev prizidkov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov.
Plinovod
Na obravnavanem območju je zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje v upravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in hišni priključni plinovodi. Oba predvidena prizidka za potrebe po ogrevanju ter uporabo v gostinstvu praviloma uporabljata plin.
Meteorna in fekalna kanalizacija
Komunalne odpadne vode se iz predvidenih prizidkov speljejo v enega od javnih kanalov. Prizidek se lahko priključi na javno kanalizacijsko omrežje samo preko jaška z enim priključkom. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Padavinske vode s streh morajo biti speljane preko peskolovov in skupnega zbirnega jaška meteorne in fekalne kanalizacije v javno kanalizacijo z enim priključkom. Padavinske in odpadne vode s povoznih površin se speljejo preko cestnih rešetk v javno kanalizacijo s čim manjšim številom priključkov. S predvidenimi ureditvami se prispevek padavinskih voda z utrjenih površin in streh ne povečuje, saj je že sedaj območje urbanizirano.
Vodovod
Oskrba prizida z vodo je možna iz javnega vodovodnega omrežja, ki se nahaja v bližini objektov in je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje.
Ravnanje z odpadki
Za predvidene objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Požarna varnost
16. člen odloka se dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri pripravi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
VII. NADZOR
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
VIII. KONČNE DOLOČBE
10. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri pristojnem organu na Mestni občini Celje.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-00006/07
Celje, dne 22. aprila 2008
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.