Na podlagi 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), 11. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06 in 26/07) je Občinski svet Občine Šentjur na 13. seji dne 24. 4. 2008 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Šentjur
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja na območju Občine Šentjur (v nadaljnjem besedilu: Občina) način opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja storitev javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja storitev javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev javne službe.
2. člen
(pravni pojmi)
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
2. Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
3. Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
4. Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
5. Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
6. Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
7. Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je kanalizacijska cev, ki poteka od zbirnega jaška objekta, ki se priključuje in je priključena na revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju.
8. Priključitev je spojitev kanalizacijskega priključka na revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju.
9. Priključni jašek je revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja, kjer se kanalizacijski priključek spoji z javnim kanalizacijskim omrežjem in je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Priključni jašek mora biti, kolikor je to mogoče, postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino.
10. Interna kanalizacija je kanalizacija z vsemi napravami v zgradbi in na zemljišču uporabnika do kanalizacijskega priključka.
11. Ponikanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla, brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda.
12. Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan.
13. Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpisih,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo.
14. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav.
15. Pristojni organ je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
16. Tehnični pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
17. Tarifni pravilnik je akt, ki ureja vrednost posamezne storitve v točkah.
18. Greznica z iztokom je eno-ali večprekatna greznica, iz katere je speljan odtok vode.
19. Vodotesna greznica je eno-ali večprekatna greznica, ki je vodotesna.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
Javno službo zagotavlja Občina v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
Z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda na celotnem območju Občine Šentjur upravlja in gospodari JKP Šentjur, Javno komunalno podjetje, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
4. člen
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne Občine. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
3. prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in
4. prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave.
Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja še:
1. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
2. prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
1. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic z iztokom in vodotesnih greznic pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
2. prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
3. izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi.
5. člen
(lokalna gospodarska javna infrastruktura)
Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice z iztokom, vodotesne greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
6. člen
(uporabniki)
Uporabniki javne službe iz tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice.
Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu – stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
Praviloma je uporabnik lastnik objekta. V primeru, da pa lastnik po svoji pogodbi obveznosti po tem odloku prenese na najemnika, sta po tem odloku solidarno odgovorna.
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način, določen v 13. členu tega odloka.
7. člen
(javna pooblastila)
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra financira Občina.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov.
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
V okvir javne službe iz tega odloka sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju.
8. člen
(Tehnični pravilnik)
Izvajalec v soglasju z Občino izda Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini (v nadaljnjem besedilu: Tehnični pravilnik).
Tehnični pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje, ter druge pogoje za izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in stroškovnik za pridobivanje teh informacij.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE V UPRAVLJANJU UPORABNIKOV IN IZVAJALCA
9. člen
(stvarnopravna razmerja javne infrastrukture)
Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti Občine. Infrastrukturni objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina Občine, služnostne pravice pa v korist Občine in vsakokratnega upravljavca.
Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne Občini ustanoviti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno pravico. V primeru, da lastnik ne ustanovi stvarnopravne pravice na nepremičnini, mora izvajalec o tem obvestiti Občino, ki prične postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča.
10. člen
(omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca)
Omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca so:
1. Magistralno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda medobčinskega pomena,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju.
2. Primarno omrežje in naprave:
– primarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijskih odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
3. Sekundarno omrežje in naprave:
– sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) so sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode, in podobnih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
4. Male komunalne čistilne naprave:
– komunalna čistilna naprava od 50 do 2000 PE.
5. Centralna čistilna naprava:
– komunalna čistilna naprave nad 2000 PE.
11. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov, so:
1. interna kanalizacija,
2. kanalizacijski priključek,
3. obstoječe greznice z iztokom in vodotesne greznice,
4. male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
5. vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
6. merilna in vzorčevalna mesta na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju upravljavcev stavb ali lastnikov stavb.
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo,
– redno vzdrževanje obstoječih greznic z iztokom in vodotesnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe.
Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
V. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJO
12. člen
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
– k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom,
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje,
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči,
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.
13. člen
(javna pooblastila)
Izvajalec ima poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena tudi, skladno s 7. členom tega odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku.
V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja,
– komunalnih čistilnih napravah,
– priključkih stavb na javno kanalizacijo.
14. člen
(priključitev na javno kanalizacijsko omrežje)
Na območju, kjer se zgradi oziroma je že zgrajena javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih od dneva, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku za vse lastnike objektov. Uporabniki, ki so že priključeni na javno kanalizacijo pa morajo v roku šestih mesecev opustiti greznice z iztokom po prejemu obvestila iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka.
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka. Uporabniku je komunalni prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje odmerjen pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali uporabnim dovoljenjem, oziroma, ko gre za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1967, ki so na predpisan način evidentirani v zemljiškem katastru. Komunalni prispevek se uporabniku odmeri na podlagi veljavnih odlokov Občine Šentjur.
Priključitev je obvezna za vse uporabnike, katerih dolžina kanalizacijskega priključka je od zbirnega jaška oddaljena 0,02 PE/m, razen izjem, kjer odvajanje odpadnih voda ni možno brez prečrpavanja, vrtanja pod avtocesto ali železnico.
Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki so predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga, s strani uporabnikov, pooblaščena oseba na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov.
Lastnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice z iztokom in vodotesne greznice v skladu s predpisi na lastne stroške in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic z iztokom in vodotesnih greznic poda izvajalec.
Ne glede na peti odstavek tega člena se greznica z iztokom ne opusti, če se javna kanalizacija ne zaključi z ustrezno čistilno napravo.
15. člen
(pravica do priključitve na omrežje)
Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo.
Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna pritožba.
Ob usposodobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje. Ob začetku delovanja ustrezne čistilne naprave izvajalec obvesti uporabnike, ki so že priključeni na javno kanalizacijo, o opustitvi greznic z iztokom. V obeh primerih jim posreduje tudi pogoje za izvedbo.
Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. Za enostavne primere ima lahko izvajalec tudi tipske projekte, ki jih posreduje uporabniku v primerih, ko le-ta nima izdelanega projekta priključka.
16. člen
(kanalizacijski priključek)
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo izvajalec.
Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
17. člen
(prepoved posegov v omrežje)
Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, določenih v 10. členu tega odloka.
18. člen
(akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku.
19. člen
(začasni priključek)
Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena tega odloka pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku.
Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša še za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja.
20. člen
(ukinitev priključka)
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek.
VI. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE
21. člen
(prenos objektov izvajalcu)
Investitor javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja.
Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje mora biti izvajalcu izročena vsa predpisana dokumentacija.
VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE
22. člen
(meritve količin in obračun odvajanja)
Odvedena odpadna in očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo stroške odvedene odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom oziroma merilno napravo. Obračunski vodomer oziroma merilno napravo je dolžan zgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo in ostalimi veljavnimi predpisi. Uporabnikom, ki so priključeni na sistem javne kanalizacije ter uporabljajo vodo iz lastnih virov in nimajo vgrajenega vodomera oziroma vgradnja ni mogoča ali ni bilo še nobenega obračuna, vodomer pa je v okvari, se kanalščina obračuna po pavšalni porabi 4,2 m3 na osebo na mesec. V primeru, da uporabnik uporablja vodo iz lastnega in javnega vodovoda, se odpadna in očiščena voda obračuna po obeh vodomerih. V kolikor pa ima uporabnik na javnem vodovodu manjšo porabo od pavšalne, na lastnem vodovodu pa nima merilne naprave, se mu kanalščina obračuna po pavšalni porabi.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očiščene vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma industrijske vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave se količina odvedene odpadne in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi.
Plačila storitev javne službe so oproščene osebe, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen morajo za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestiti obračunski vodomer oziroma merilno napravo.
23. člen
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave)
Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera oziroma merilne naprave, je osnova za obračun povprečna mesečna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
Plačila storitev javne službe se oprosti uporabniku, ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekala v kanalizacijo, in sicer za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov oziroma v obdobjih 12 mesecev pred nastankom okvare.
24. člen
(merilno mesto na kanalizacijskem priključku)
Merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika, kadar je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom ali uporabnik uporablja lasten vodni vir.
Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
2. dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
3. dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter
4. izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
25. člen
(izvajanje in pogostost meritev)
Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.
26. člen
(stroški opravljanja meritev in odvajanja)
Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode plača uporabnik javne kanalizacije.
V primeru, da se v objektu, ki je priključen na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode.
VIII. INDUSTRIJSKA ODPADNA VODA
27. člen
(odvajanje industrijskih odpadnih voda)
V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje industrijskih odpadnih voda, ki vsebujejo tudi neraztopljene snovi, se izvajalec in uporabnik dogovorita s posebno pogodbo.
Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, da takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo odškodninsko odgovoren za vso nastalo škodo.
Uporabnik mora zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
28. člen
(meritve stopnje onesnaženosti)
Meritve stopnje onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik.
V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi.
Izvajalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest mesecev.
29. člen
(posebna pogodba)
Posebno pogodbo z izvajalcem morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo:
1. nadpovprečne količine odpadne vode,
2. nadpovprečna nihanja količin odpadne vode,
3. nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov,
4. za odvajanje vseh industrijskih odpadnih voda.
30. člen
(obveznost obveščanja)
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
IX. PADAVINSKE VODE
31. člen
(odvajanje padavinskih voda)
Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike – vodotoke ali s ponikanjem v tla.
Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
V primeru, da se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja.
X. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE
32. člen
(gradnja lastnih naprav)
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih malih komunalnih čistilnih naprav ali vodotesnih greznic, na katere se ne navezuje padavinska voda.
Za izgradnjo vodotesne greznice ali male čistilne naprave si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu mora biti priloženo soglasje, ki ga izda izvajalec.
Padavinske vode morajo biti speljane v vodne zbiralnike, meteorno kanalizacijo, vodotoke ali s ponikanjem v tla.
Obstoječe greznice, ki niso vodotesne, so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2015, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2017. Greznice, ki niso vodotesne, je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat, ali vodotesnimi greznicami.
Lastnik stavbe na območjih iz prvega odstavka tega člena je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju greznic z iztokom in vodotesnih greznic oziroma odvozu blata iz male komunalne čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
33. člen
(čiščenje in vzdrževanje)
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic z iztokom in vodotesnih greznic, čistilnih naprav).
Praznjenje greznic z iztokom ter vodotesnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je obvezno in se opravlja po potrebi s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, po navodilih proizvajalca čistilne naprave oziroma najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic z iztokom ter vodotesnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s specialnimi vozili. Izvajalec izda listino o opravljeni storitvi praznjenja greznic z iztokom in vodotesnih greznice ali male komunalne čistilne naprave, ki jo mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
Vsebino greznic z iztokom in vodotesnih greznic ali male komunalne čistilne naprave se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice z iztokom in vodotesne greznice ali male komunalne čistilne naprave, ki je bila pripeljana na čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
Vsebine greznic z iztokom in vodotesnih greznic, blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
Glede plačila storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila drugega in odstavka 43. člena tega odloka.
Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami z iztokom in vodotesnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je upravljavec dolžan uskladiti z uporabnikom.
XI. MOTNJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
34. člen
(motnja delovanja sistema brez objave)
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz objektov in naprav v lasti uporabnika v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
– če je zaradi stanja kanalizacijskega priključka, interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi,
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.
35. člen
(motnja delovanja sistema z obvezno objavo)
Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
2. za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
3. v primerih višje sile.
Izvajalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja, in sicer vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela.
V primerih iz 3. točke prvega odstavka lahko izvajalec postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev do treh ur odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za upravljavca ni obvezna.
XII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE
36. člen
(plačevanje stroškov)
Uporabniki javne službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca.
37. člen
(obračun na internem vodovodnem omrežju več uporabnikom)
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, izda izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec lahko izda račun za stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi posameznim uporabnikom objekta na podlagi pisnega dogovora z upravnikom objekta ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so uporabniki dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov na interni napeljavi.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.
38. člen
(plačilo računa)
Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu.
Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v 8 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode po postopku, določenem s tem, in odloku, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.
39. člen
(prekinitev dobave vode)
Uporabniku ali lastniku objekta, ki po preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj.
Če celotni znesek računa niti v 15 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ni plačan, lahko izvajalec uporabniku ali lastniku objekta začasno prekine dobavo vode.
XIII. VARSTVO UPORABNIKOV
40. člen
(načini varstva pravic uporabnikov storitev javne službe)
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– dolžnostjo sklenitve pogodbe, če so za to izpolnjeni pogoji,
– z možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil, na pristojni organ Občine,
– z možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca,
– z ukrepi, določenimi z zakonodajo o varstvu potrošnikov,
– z drugimi predpisi.
41. člen
Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena, in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje.
Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 8 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.
XIV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
42. člen
(viri financiranja javne službe)
Viri financiranja gospodarske javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– plačilo stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– druga plačila uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.
Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
Podrobnejši način obračunavanja storitev javne službe se določi v Tarifnem pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki ga sprejme Občinski svet Občine Šentjur.
43. člen
(plačila uporabnikov za storitve javne službe)
Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena v evrih za porabljeni kubični meter vode in so različna za gospodinjstvo, ostale, izven gospodinjske, namene in posebne kategorije gospodarskih subjektov.
Za vse stavbe, ki niso opremljene z javno kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe opravlja in zaračunava naslednje storitve:
– praznjenje vodotesnih greznic,
– prevzem blata iz greznic z iztokom,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje.
44. člen
(plačilo stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje)
Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje.
Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena vsebujejo predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna upravljavec z računom, glede katerega smiselno veljajo določila 38. in 39. člena tega odloka.
45. člen
(druge storitve javne službe)
Trajni in začasni priklop ter odklop priključka in druge storitve javne službe so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo vsebino javne službe, določene v tarifi javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec.
Tarifa storitev iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo.
XV. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
46. člen
(programi javne službe, poročanje)
Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 30. novembra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu.
Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. marca pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
47. člen
(obveznosti izvajalca)
Izvajalec ima pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode,
3. redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
6. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
7. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
8. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
10. izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (35. člen),
11. organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim občinskim službam,
12. pripravlja predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema skladno s predpisi, ki urejajo investicije v infrastrukturo,
13. kontrolira in izvaja praznjenje greznic z iztokom in vodotesnih greznic,
14. vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere pripravlja plan za redno praznjenje,
15. kontrolira vodotesnost kanalov,
16. pristojnemu organu v rokih iz 46. člena tega odloka predloži predlog letnega ter dolgoročnega progama izvajanja javne službe, ki je predmet tega odloka, ter poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe.
48. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik javne kanalizacije ima naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca,
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku, in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili izvajalca,
3. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
4. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno s projektno dokumentacijo in Tehničnim pravilnikom,
5. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
6. omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
7. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
8. redno oziroma po potrebi naročiti praznjenje greznic z iztokom in vodotesnih greznic in izvajati vzdrževalna dela,
9. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov,
10. prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode,
11. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
12. pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
13. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu,
14. pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
15. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
16. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno uporabo.
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
49. člen
(obveznosti pri odvajanju industrijskih vod)
Pri odvajanju industrijskih odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje obveznosti:
1. pred pričetkom odvajanja industrijske odpadne vode mora urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi,
2. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu,
3. pridobiti soglasje izvajalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode.
50. člen
(obveznosti drugih subjektov)
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter upravljavci električnega omrežja, telefona, plinovoda, toplovoda in podobnega morajo pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca in naročiti zakoličbo podzemnih vodov.
V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške popravila.
51. člen
(oprostitev odgovornosti izvajalca za škodo)
Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih:
– zaradi naravnih in drugih izrednih dogodkov,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.
XVI. NADZOR
52. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka bo opravljal pristojni organ občinske uprave.
Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja po Zakonu o prekrških, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja po Zakonu o prekrških.
Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati.
53. člen
(pristojnosti inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic z iztokom in vodotesnih greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic z iztokom in vodotesnih greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
5. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in kakovost teh vod pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ko je ogroženo zdravje ljudi ali varnost premoženja ljudi, pristojni inšpektor lahko odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva,
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
O ukrepih, ki jih je odredil pristojni inšpektor po 4. točki prvega odstavka tega člena, mora obvestiti župana Občine Šentjur.
Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
54. člen
(dolžnost plačevanja storitev po poteku rokov za priključitev)
Po preteku roka iz prvega odstavka 14. člena oziroma 61. člena tega odloka se uporabniku začnejo zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje ne glede na to, ali je bila priključitev na javni kanalizacijski sistem izvedena ali ne in ne glede na to ali je bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi, ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani izvajalca, uporabnika ne odvezujejo dolžnosti plačila.
XVII. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
(prekrški izvajalca)
Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec, če:
1. ne zagotovi izvajanja določil iz prvega in drugega odstavka 4. člena,
2. ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja, kot to določa prvi odstavek 7. člena odloka,
3. priključi objekt, ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje drugi odstavek 14. člena,
4. z uporabnikom ne sklene pogodbe iz četrtega odstavka 14. člena, kljub temu da so izpolnjeni pogoji za priključitev,
5. ne dopusti priključitve, kot to določa prvi odstavek 15. člena,
6. ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to določa drugi odstavek 16. člena,
7. ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek 16. člena,
8. ne izpolnjuje predpisanih obveznosti iz drugega, tretjega ali petega odstavka 33. člena,
9. ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot to določa prvi odstavek 34. člena,
10. če uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani razlogi iz prvega odstavka 34. člena,
11. ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek 34. člena,
12. povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom, kot to določa drugi odstavek 35. člena in je zato povzročena škoda,
13. ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 47. členu tega odloka.
Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
56. člen
(prekrški uporabnikov)
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
1. objekte in naprave iz prvega odstavka 11. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v drugem in tretjem odstavku 11. člena,
2. se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga določata prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 14. člena oziroma 60. člen,
3. ne uporablja javne kanalizacije, kot to določa peti in šesti odstavek 14. člena,
4. opravlja dela ali posege v nasprotju z 17. členom,
5. ne vgradi obračunskih vodomerov oziroma merilnih naprav, kot to določa drugi odstavek 22. člena,
6. ne izvede merilnega mesta, če to od njega zahteva prvi in drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena,
7. v javno kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 27. členom,
8. ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode iz prvega odstavka 28. člena,
9. v primeru potrebe po posebni pogodbi iz 29. člena ne sklene posebne pogodbe z upravljavcem,
10. ne obvešča upravljavca, kot je določeno v 30. členu,
11. padavinsko vodo brez soglasja upravljavca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na ceste ali ostale javne površine, kot je določeno v 31. členu,
12. ravna v nasprotju s 32. členom,
13. na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 33. člen,
14. ne zagotovi rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 33. člena,
15. ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 48. členu tega odloka,
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 1.200 EUR.
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR.
57. člen
(drugi prekrški)
Z globo 1.200 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. ne prenese objektov in naprav v upravljanje upravljavcu (prvi odstavek 21. člena),
2. pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imeli za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti upravljavca (prvi odstavek 50. člena).
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(uskladitev katastra komunalnih naprav)
Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 7. člena tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
59. člen
(Tehnični in tarifni pravilnik)
Predlog Tehničnega pravilnika iz 8. člena tega odloka in Tarifni pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije pripravi izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom najkasneje v 6 (šestih) mesecih po uveljavitvi tega odloka.
60. člen
(priključitev objektov na javno kanalizacijo)
Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po obvestilih iz 15. člena tega odloka, razen izjem iz tretjega odstavka 14. člena tega odloka.
61. člen
Dejavnosti javne službe iz 2. in 3. točke drugega odstavka 4. člena odloka prične izvajalec izvajati takoj po pridobitvi tehničnih možnosti za njihovo izvajanje, vendar najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega odloka.
62. člen
(medsebojni sporazumi med uporabniki)
Uporabniki so medsebojne sporazume iz drugega odstavka 26. člena tega odloka dolžni skleniti in jih izvajalcu javne službe posredovati v dvanajstih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
63. člen
(razveljavitev prejšnjega pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 39/97).
64. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2008 (211)
Šentjur, dne 24. aprila 2008
Župan
Občine Šentjur
mag. Štefan Tisel l.r.
