Datum: 8. 5. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb KD HOLDING, d. d., Ljubljana, INFOND HOLDING, d. d., Maribor, NFD HOLDING, d. d., Ljubljana, ZVON DVA HOLDING, d. d., Maribor in KD GROUP, d. d., Ljubljana, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. n. o. – o. p., Ljubljana, na seji 8. maja 2008

1. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se izvrševanje drugega odstavka 6. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 68/07 in 7/08) zadrži.
2. Predlog, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 6. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, se zavrne.

1. Pobudnice izpodbijajo Zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (v nadaljevanju ZPNPID), še posebej določbe 2. do 13. člena zakona, in predlagajo zadržanje izvrševanja 6. člena ZPNPID. Menijo, da je izpodbijani 6. člen ZPNPID v neskladju s členi 2, 14, 33, 67, 74, 153 in 155 Ustave. Zatrjujejo, da izpodbijani zakon trajno spreminja pogoje poslovanja družb naslednic pooblaščenih investicijskih družb (v nadaljevanju družb naslednic) ter da je taka ureditev v neskladju z načeli pravne države in da krši njihovo zaupanje v veljavnost in trajnost zakona. Menijo, da po tem, ko so se pooblaščene investicijske družbe skladno s predpisi preoblikovale v delniške družbe, ni več stvarnega razloga za razlikovanje med delniškimi družbami po kriteriju njihovega nastanka ali strukturi delničarjev. Tako menijo, da ni upravičeno, da bo na podlagi prvega odstavka 6. člena ZPNPID Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06 in 1/08 – v nadaljevanju ZPre-1) veljal za družbe naslednice ne glede na siceršnje pogoje, določene v 4. členu ZPre-1. Poleg tega pobudnice menijo, da znižanje prevzemnega praga (s 25% na 15%) le za delničarje, ki so imeli 31. 7. 2007 15% delnic družbe naslednice, posega v že obstoječa razmerja in v pravico do enakosti, ker so ti delničarji v neenakopravnem položaju v primerjavi z delničarji, ki šele po uveljavitvi ZPNPID pridobijo delnice v družbi naslednici (saj jih ti lahko pridobijo vse do prevzemnega praga 25%). Navajajo, da bodo delničarji družb naslednic, ki so v dobri veri in zaupanju v pravo pridobivali delnice, ki jim dajejo med 15% in 24,99% glasovalnih pravic, morali te delnice prodati ali pa objaviti javno ponudbo. Taka ureditev je po mnenju pobudnic v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude in s pravico do zasebne lastnine, saj delničarje brez utemeljenih razlogov sili bodisi v nakup dodatnih delnic v družbi naslednici (z objavo prevzemne ponudbe) bodisi v odsvojitev delnic.
2. Pobudnice predlog za začasno zadržanje utemeljujejo s sklicevanjem na to, da so na podlagi drugega odstavka 6. člena ZPNPID kot delničarke družb naslednic, ki so imele ob uveljavitvi ZPNPID 15% ali več delnic družbe naslednice, dolžne objaviti javno ponudbo za vse delnice take družbe, ali pa delnice, ki jih že imajo, odsvojiti. Zatrjujejo, da je v takem položaju peta pobudnica, ki ima skupaj z delničarji, povezanimi z delniškim sporazumom, več kot 75% vseh delnic prve pobudnice. Navajajo, da bodo v primeru, če ne bodo imele dovolj sredstev ali interesa za objavo prevzemne ponudbe, prisiljene v odsvojitev delnic družbe naslednice do 31. 7. 2008, pri čemer ni gotovo, ali bodo lahko dosegle najugodnejšo možno ceno in bo s tem prišlo do posega v njihovo premoženjsko stanje.
3. Vlada meni, da predlog za začasno zadržanje izvrševanja predpisa ni utemeljen. Navaja, da je bil ključen razlog za sprejem ZPNPID in s tem tudi 6. člena tega zakona zaščita malih delničarjev. Meni tudi, da iz pobude ni jasno razvidno, kakšni so medsebojni deleži v pobudnicah.

4. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe ne bi izvrševale.
5. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki lahko nastanejo z izvrševanjem izpodbijanega drugega odstavka 6. člena ZPNPID, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe. Po drugem odstavku 6. člena ZPNPID bi morala peta pobudnica do 31. 7. 2008 bodisi dati prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic prve pobudnice bodisi razvezati sklenjeni delniški sporazum in odsvojiti presežni delež delnic prve pobudnice. To pa bi lahko pomenilo tudi trajno spremembo lastniških razmerij. Izvrševanje te določbe bi tako privedlo do škodljivih posledic, ki bi jih bilo pozneje, ob morebitni ugotovitvi protiustavnosti, izredno težko odpraviti, če ne nemogoče. Po drugi strani pa Ustavno sodišče ni našlo težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če bi se izvrševanje navedene določbe začasno zadržalo, pa bi se kasneje izkazalo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 1. točke izreka.
6. Zadržanje izvrševanja drugega odstavka 6. člena ZPNPID pomeni, da delničarju družbe iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki ima na dan uveljavitve tega zakona v lasti delež (število oziroma odstotek od celotne izdaje) vrednostnih papirjev te delniške družbe, ki mu zagotavlja najmanj 15% glasovalnih pravic, do končne odločitve Ustavnega sodišča ni treba dati prevzemne ponudbe vseh delnic te družbe v skladu z ZPre-1 bodisi ustrezno zmanjšati števila delnic oziroma glasovalnih pravic v družbi na manj kot 15% glasovalnih pravic.
7. Ker je namen zadržanja izvrševanja predpisa, ki ga zasledujejo pobudnice, s tem dosežen, je Ustavno sodišče predlog pobudnic, naj zadrži tudi izvrševanje prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 6. člena ZPNPID, zavrnilo (2. točka izreka).

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Krisper Kramberger in sodnik Mozetič.