Datum: 8. 5. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Elene Pečarič, Škofije, na seji 8. maja 2008

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 20. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) v zvezi s petim odstavkom 82. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b) se zavrne.

1. Pobudnica kot predsedniška kandidatka na zadnjih volitvah izpodbija peti odstavek 82. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) v zvezi s 73. členom istega zakona in v zvezi z 21. ter z 22. členom Zakona o volitvah Predsednika Republike (v nadaljevanju ZVPR). Meni, da ureditev, po kateri lahko Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) pošlje v tujino uradne prazne glasovnice, vsebuje neustavno pravno praznino, ker ne določa, da pošiljanje praznih glasovnic pride v poštev le v primerih, ko volivci, ki živijo v tujini, zaradi krajevne oddaljenosti ne bi mogli pravočasno izvrševati svoje aktivne volilne pravice. Z izpodbijano ureditvijo naj bi bila kršena tudi enakost pasivne volilne pravice kandidatov, saj naj bi imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev tudi v neskladju s 14. členom Ustave.
2. Ustavno sodišče je pobudo poslalo Državnemu zboru in Ministrstvu za javno upravo, ki nanjo nista odgovorila. Vlada v mnenju navaja, da se prazna glasovnica pošlje v tujino v primeru, ko se oceni, da glasovnica, ki bi vsebovala kandidatne liste, ne bo pravočasno prispela do državljana Republike Slovenije. Zanika trditve pobudnice, da je DVK v postopku predsedniških volitev leta 2007 pošiljala v tujino uradne prazne glasovnice tudi takrat, ko so bile kandidatne liste že znane.

3. Člen 9 ZVPR določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe ZVDZ. V 20. členu ZVPR pa je določeno, da glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja veljajo določbe ZVDZ, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZVPR posebej ureja le vsebino glasovnice in način glasovanja (21. člen ZVPR), se glede drugih vprašanj glasovanja po pošti iz tujine smiselno uporablja ZVDZ. Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija 20. člen ZVPR v zvezi s petim odstavkom 82. člena ZVDZ. Pobudnica glede na navedbe v pobudi za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve izkazuje pravni interes.
4. V skladu s prvim in z drugim odstavkom 82. člena ZVDZ lahko državljani Republike Slovenije v tujini (ne glede na to, ali tam prebivajo stalno ali začasno) glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali po pošti, če to sporočijo DVK najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja, in če država, v kateri prebivajo, tako glasovanje dopušča, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivcem se pošlje glasovnica s priloženo volilno karto (tretji odstavek 82. člena ZVDZ). Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica upošteva, če je kuverti z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta (četrti odstavek 82. člena ZVDZ). Sestavine glasovnice za volitve v Državni zbor določata 73. in 74. člen ZVDZ, sestavine glasovnice za volitve predsednika republike pa določa 21. člen ZVPR, po katerem glasovnica vsebuje imena in priimke kandidatov po vrstnem redu na seznamu kandidatur in navodilo o načinu glasovanja.
5. Peti odstavek 82. člena ZVDZ določa, da se ne glede na določbe 73. in 74. člena tega zakona glasovanje lahko opravi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote ter navodilo o načinu glasovanja. Volivec pri predsedniških volitvah izrazi svojo voljo tako, da v prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug način vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. Izpodbijana določba torej ne glede na zgoraj navedeno ureditev omogoča, da se glasovanje lahko opravi tudi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje le oznako volilne enote ter navodilo o načinu glasovanja. Pobudnica zatrjuje, da je takšna ureditev v neskladju s 14. členom Ustave in da krši enakost pasivne volilne pravice kandidatov (prvi odstavek 43. člena Ustave), saj naj bi imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost. Načelo enakosti pasivne volilne pravice prepoveduje državi diskriminirati ali privilegirati določene kandidate, politične stranke ali druge politične skupine v konkurenčnem boju za glasove volivcev. Različna medijska prepoznavnost (izpostavljenost) kandidatov bi bila lahko podana ne glede na to, ali se volitve posameznih kandidatov izvršujejo z glasovnico, na kateri so označena imena kandidatov, ali z glasovnico, na katero mora volivec vpisati osebno ime kandidata. Zato samo s tem očitkom ni mogoče utemeljiti zatrjevane neskladnosti z drugim odstavkom 14. člena Ustave, prav tako pa tudi ne neskladja z drugim odstavkom 43. člena Ustave.
6. Pobudnica očita izpodbijani ureditvi tudi neskladje z 2. členom Ustave (neustavna pravna praznina), ker naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, v katerih primerih se uporablja. Izpodbijana ureditev omogoča uresničevanje aktivne volilne pravice vsem slovenskim državljanom, ki prebivajo v tujini. Glede na roke za vložitev kandidature in dokončnost seznamov kandidatov bi bilo sicer (brez izpodbijane določbe) mogoče poslati (natiskano) glasovnico volivcu v tujino najprej šele 20 dni pred dnevom glasovanja, kar bi lahko povzročilo, da bi volivec prejel volilno gradivo po pošti v času, ko ne bi bilo več mogoče pravočasno zagotoviti prispetja glasovnice do volilnih organov. S tem bi bilo lahko onemogočeno izvrševanje aktivne volilne pravice tistim slovenskim državljanom, ki prebivajo v zelo oddaljenih krajih.(1) V skladu z navedenim namenom izpodbijana določba daje možnost pošiljanja praznih glasovnic v tujino v primerih, ko bi čakanje na dokončnost seznamov kandidatov in na tiskanje glasovnic z imeni kandidatov povzročilo, da bi bilo volivcem v tujini zaradi oddaljenosti onemogočeno izvrševanje aktivne volilne pravice; v vseh drugih primerih tudi za predsedniške volitve velja ureditev iz prvega do četrtega odstavka 82. člena ZVDZ. Glede na navedeno izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati, da je tako nejasna, da pristojni organi ne bi mogli oceniti, kdaj jo je treba uporabiti. Zato so navedbe pobudnice o neskladju izpodbijane določbe z 2. členom Ustave očitno neutemeljene. Če pa bi bila zaradi uporabe izpodbijane določbe v posameznih primerih ogrožena poštenost volitev, so te kršitve lahko predmet presoje v konkretnih sodnih postopkih.
7. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 20. člena ZVPR v zvezi s petim odstavkom 82. člena ZVDZ zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger.

(1) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-48/98 z dne 1. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 64/2000 in OdlUS IX, 144).