Na podlagi 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 popr., 41/07 popr., 122/07 – Odl. US) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 13. redni seji dne 14. 5. 2008 sprejel
O D L O K
o organizaciji in izvajanju javne službe pomoč družini na domu v Občini Log - Dragomer
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo način in oblike izvajanja javne službe pomoč družini na domu v delu, ki se nanaša na socialno oskrbo na domu, vrsta in obseg storitev, normativ, upravičenci do socialne oskrbe, izvajalci storitev, cena in zavezanci za plačilo storitev, oprostitve plačila storitev in dokumentacija v zvezi z izvajanjem socialne oskrbe na domu.
2. člen
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo za upravičence v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
II. NAČIN IN OBLIKE IZVAJANJA STORITVE
3. člen
Storitev pomoč družini na domu opravljajo javni socialnovarstveni zavodi ter druge fizične in pravne osebe, ki pridobijo koncesijo. Koncesija se podeli na podlagi javnega natečaja v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV
4. člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjsko pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
5. člen
Gospodinjska pomoč obsega:
– prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo živil in pripravo enega obroka hrane,
– pomivanje uporabljene posode,
– osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti,
– postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
6. člen
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:
– pomoč pri oblačenju ali slačenju,
– pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov.
7. člen
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega:
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom,
– spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti,
– informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca,
– priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
8. člen
Storitev pomoč družini na domu se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Zahteva se vloži pri javno socialnovarstvenemu zavodu ali koncesionarju.
Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Obseg in vrsta storitve se določita s pisnim dogovorom med upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom in izvajalcem javne službe, ki se praviloma sklepa za nedoločen čas.
IV. NORMATIV
9. člen
Neposredno izvajanje storitve pomoč družini na domu na upravičenca traja največ do 4 ure dnevno oziroma največ do 20 ur tedensko, kot to določa Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 popr. in 41/07).
10. člen
Upravičencu te storitve, ki trajno potrebuje socialno oskrbo za domu v večjem obsegu kot 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se predlaga vključitev v institucionalno varstvo.
V. UPRAVIČENCI
11. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe s stalnim prebivališčem v Občini Log - Dragomer, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki, in sicer:
– osebe stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje;
– osebe, s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list RS, št. 41/83, 114/2006 – ZUTPG, 122/07 – Odl. US, 5/08), ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če sta stopnja in vrsta njihove invalidnosti takšna, da zadošča občasna oskrba na domu;
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij;
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
VI. IZVAJALCI STORITVE
12. člen
Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Prvi del storitve vodi strokovni delavec, opredeljen v 69. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 popr., 41/07 popr., 122/07 – Odl. US, v nadaljevanju: zakon).
Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, opravlja strokovni delavec, opredeljen v 69. členu ali strokovni sodelavec, opredeljen v 70. členu zakona, z najmanj višješolsko izobrazbo.
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci, opredeljeni v 70. členu zakona, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo storitev na domu upravičenca tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva.
VII. CENA IN ZAVEZANCI ZA PLAČILO STORITEV
13. člen
Cena storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, predlaga pa izvajalec socialne oskrbe na domu.
K ceni si mora izvajalec pridobiti soglasje Občinskega sveta Občine Log - Dragomer.
14. člen
Občina je dolžna subvencionirati ceno storitve, in sicer, stroške za neposredno socialno oskrbo uporabnikov, v vrednosti najmanj 50%, medtem ko je v celoti dolžna plačati stroške vodenja. Prav tako je dolžna plačati tudi znesek, za katerega je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila storitve.
Upravičenec oziroma zavezanec je dolžan sam plačati stroške storitve v višini največ 50% cene storitve, ki je določena za delavnik, sobote, nedelje in državne praznike ali dela proste dneve.
O višini subvencije odloči Občinski svet Občine Log - Dragomer s sklepom in to takrat, ko daje soglasje k ceni storitve.
VIII. PRISPEVEK K PLAČILU STORITVE
15. člen
Prispevek k plačilu storitve je znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec, glede na svojo plačilno sposobnost oziroma preživninsko obveznost, zmožen in zato tudi dolžan prispevati za plačilo vrednosti opravljene storitve.
IX. MEJA SOCIALNE VARNOSTI
16. člen
Meja socialne varnosti je odvisna od minimalnega dohodka, ki je določen v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, in od ugotovljenega dohodka.
Meja socialne varnosti samske osebe
Meja socialne varnosti samske osebe se določi kot vsota njenega minimalnega dohodka in 30% njenega ugotovljenega dohodka, vendar ne more biti nižja od 1,5 minimalnega dohodka.
Meja socialne varnosti družine
Meja socialne varnosti družine se določi kot vsota minimalnega dohodka družine in 30% ugotovljenega dohodka družine.
X. PLAČILNA SPOSOBNOST
17. člen
Plačilna sposobnost upravičenca ali zavezanca, ki nima družine, je presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti.
Plačilna sposobnost družine upravičenca je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine.
XI. VRSTNI RED PRISPEVKOV K PLAČILU STORITVE
1. Prispevek upravičenca
18. člen
Upravičenec, ki je samska oseba in je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k plačilu storitve do višine ugotovljene plačilne sposobnosti.
Upravičenec, ki ima zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, je dolžan prispevati k plačilu storitve do višine ugotovljene plačilne sposobnosti družine.
Če je do socialno varstvenih storitev upravičenih več družinskih članov hkrati, je posamezni upravičenec dolžan prispevati k plačilu storitve, do katere je upravičen, sorazmerni del plačilne sposobnosti družine glede na število družinskih članov, ki so upravičeni do storitve.
Če je ugotovljeni dohodek upravičenca nižji od višine prispevka, je dolžan plačati lastni prispevek v višini razlike med ugotovljenim dohodkom in dohodkom, ki zagotavlja socialno varnost, skladno s 13. in 14. členom Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 5/08 – sklep), razliko do višine ugotovljenega prispevka pa je dolžan poravnati njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. V tem primeru se šteje, da sta prispevek upravičenca zagotovila skupaj.
2. Prispevek zavezanca
19. člen
Če plačilo presega upravičenčevo plačilno sposobnost, bo namesto njega plačal prispevek k plačilu storitve zavezanec do višine svoje plačilne sposobnosti oziroma je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, v skladu z dogovorom oziroma sporazumom o preživnini oziroma s sodbo, vendar ne več kot znaša oprostitev upravičenca.
20. člen
Zavezanec je fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
XII. OPROSTITVE PLAČILA STORITEV
1. Upravičenci do oprostitev in vrstni red plačil
21. člen
Pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če po merilih Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 5/08 – sklep) ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po naslednjem vrstnem redu plačil:
– storitev plača upravičenec,
– upravičenec ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost,
– znesek, za katerega je upravičenec oproščen plačila, plača zavezanec, razen v primerih, ko ni zavezancev,
– zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost,
– zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitve po citirani uredbi.
Za upravičence in zavezance, ki jim je z odločbo CSD Vrhnika priznana oprostitev plačila storitve, zagotavlja plačilo in doplačilo Občina Log - Dragomer.
2. Oprostitve v zvezi s pripravo storitve
22. člen
Vsakdo je v celoti upravičen do oprostitve plačila tistega dela storitve, ki je namenjen pripravi in sklenitvi dogovora o izvajanju storitve v skladu z zakonom.
3. Oprostitve v zvezi z izvajanjem storitev
23. člen
Plačila storitve pomoč družini na domu je v celoti oproščen vsak upravičenec in zavezanec, kadar upravičenec sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom, če:
– nima družinskih članov in drugih zavezancev in
– nima dohodkov, ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti ter
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe.
Prav tako je plačila storitve pomoči družini na domu v celoti oproščen, ne glede na prejšnji odstavek, upravičenec, ki je prejemnik trajne denarne socialne pomoči in prejemnik nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – Odl. US).
24. člen
Upravičenec do storitve pomoči družini na domu, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je dolžan del tega dodatka prispevati za plačilo storitve.
Višina prispevka iz prejšnjega odstavka je odvisna od višine dodatka in od obsega storitve.
Prispevek upravičenca znaša en odstotek dodatka za pomoč in postrežbo za vsako uro opravljene storitve, vendar skupno lahko doseže največ polovico celotnega zneska prejetega dodatka.
25. člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo CSD Vrhnika o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Občine Log - Dragomer, le v primeru izrecne zahteve občine, in če gre za nepremičnino, na kateri uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
Občina mora zahtevo iz prejšnjega odstavka podati v roku 20 dni od prejema obvestila CSD Vrhnika o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o oprostitvi plačila storitve pomoč družini na domu.
26. člen
Upravičenec ali zavezanec, ki je deloma ali v celoti oproščen plačila storitve, je dolžan najpozneje v roku petnajstih dni po nastanku razlogov, sporočiti CSD Vrhnika vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obstoj pravice ali na višino oprostitve.
Če center za socialno delo ugotovi, da sporočena sprememba dejansko vpliva na obstoj pravice ali višino oprostitve, izda odločbo, s katero na novo določi višino oprostitve s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
27. člen
Če upravičenec oziroma zavezanec, ki mu je bila priznana pravica do oprostitve, ne sporoči spremembe, ki bi lahko vplivala na višino oprostitve, ali je ne sporoči v roku iz prejšnjega člena tega odloka, je dolžan povrniti plačniku storitve razliko, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, od dneva nastanka spremembe.
Če je bila upravičencu ali zavezancu priznana oprostitev na podlagi lažnih dokazil ali lažnega prikazovanja dejanskega stanja, je dolžan povrniti plačniku storitve vse stroške, ki so nastale v zvezi s priznanjem oprostitve, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva, ko mu je bila pravica neupravičeno priznana.
28. člen
CSD Vrhnika vsako leto v začetku leta po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje po merilih, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije, in na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja po postopku in na način, kot velja za odločanje o oprostitvi.
XIII. DOKUMENTACIJA
29. člen
Izvajalci socialne oskrbe na domu so dolžni voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika storitve, ki obsega:
– evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili veljavnega zakona o socialnem varstvu,
– evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
– dnevnik opravljenih storitev ter
– podatke o plačilih ali oprostitvah za storitve.
Pri zbiranju, obdelovanju, shranjevanju, posredovanju in uporabi podatkov vsebovanih v dokumentacijah ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
30. člen
Izvajalec je dolžan izdelati:
– končno letno poročilo, ki obsega opis opravljenega programa dela ter vsebinski in finančni plan del za naslednje leto,
– poročilo na zahtevo naročnika.
XIV. KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 122-4/2008
Dragomer, dne 14. maja 2008
Župan
Občine Log - Dragomer
Mladen Sumina l.r.
