Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2008.

V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01) se v drugem odstavku 1. člena za besedo »odvetnice« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: odvetnik)«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.«.

Za prvim odstavkom 4. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik).«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

Odvetnik je dolžan pred vpisom v imenik odvetnikov skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 250.000 eurov za vsak zavarovalni primer in Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške pisarne. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.
Odvetniška družba je dolžna pred vpisom v sodni register in v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.«.

Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«.
Drugi odstavek se črta.
Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, de se glasi:
»Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

Odvetniška tarifa se določi z zakonom, ki ureja odvetniško tarifo.«.

V prvem odstavku 21. člena se v 4. točki beseda »podjetju« nadomesti z besedilom »gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu tega zakona«.
Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.«.

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

Dovoljene oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:
– objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.
Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:
– navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,
– vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona,
– navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,
– sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,
– sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,
– dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,
– dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,
– sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.«.

V drugem odstavku 22. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje.«.

Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen.«.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen.
O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.«.

V prvem odstavku 25. člena se v 2. točki črta besedilo »in ima splošno zdravstveno zmožnost«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
– strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
– strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
– strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom,«.
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 30. člena se v 4. točki za besedo »varnostni« črta besedilo »ali varstveni«.
Za 10. točko se dodata novi 11. in 12. točka, ki se glasita:
»11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi;
12. če Odvetniški zbornici Slovenije ne pošilja dokazil o obstoju in spremembah zavarovanja za vsako leto oziroma ob vsaki spremembi zavarovanja.«.

V prvem odstavku 34. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Specializirano področje dela je dolžan sporočiti Odvetniški zbornici Slovenije.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.«.

Drugi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica.
Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah.
Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.«.

Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«.«

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register.
Prijava mora vsebovati:
– navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje,
– firmo in sedež družbe,
– naslov morebitne podružnice,
– navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje,
– vsebino družbene pogodbe,
– potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost,
– druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu,
– izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov.
Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register.
Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe.
Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano.
Zoper odločitev Odvetniške zbornice Slovenije ni dovoljena pritožba.
Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register.
Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:

Sodišče mora o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra nemudoma obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.«.

V prvem odstavku 44. člena se za besedo »pripravnikov« doda besedilo »in tujih odvetnikov po 2.a členu tega zakona«.

Za prvim odstavkom 45. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.

Za drugim odstavkom 51. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V imenik odvetniških kandidatov se lahko vpiše državljan članice Evropske unije, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.«.

Naslov VIII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV«.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

Odvetnik je dolžan pri svojem delu ravnati zakonito in svoje delo opravljati vestno ter v skladu s pravili stroke.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odvetnik disciplinsko odgovoren.
Odvetniku je mogoče izreči disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu.
Disciplinski postopek je hiter.
Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti odvetnika. Disciplinski postopek miruje, dokler ni v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških pravnomočno odločeno.
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«.

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

Disciplinske kršitve pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse se delijo na lažje in hujše.
1. Lažje disciplinske kršitve so:
– neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva;
– opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne;
– opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
– vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
– opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje;
– ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega;
– nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse;
– nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;
– opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva;
– informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke;
– kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
– sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke;
– kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
– kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke;
– povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti.
2. Hujše disciplinske kršitve so:
– storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica;
– storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let;
– organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov;
– zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje;
– odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah;
– višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora;
– obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo;
– neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko;
– neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja;
– neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona;
– opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse;
– opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica;
– ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona;
– opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva;
– opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.«.

61. člen se spremeni tako, da se glasi:

Disciplinski ukrepi, ki se v disciplinskem postopku izrekajo odvetnikom in odvetniškim kandidatom, so:
– pisni opomin,
– denarna kazen,
– odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
Disciplinska ukrepa, ki se v disciplinskem postopku izrekata odvetniškim pripravnikom, sta:
– pisni opomin,
– odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.«.

Za 61. členom se dodajo novi 61.a, 61.b, 61.c in 61.č člen, ki se glasijo:

Pisni opomin pomeni formalno grajo odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku za lažjo disciplinsko kršitev in se lahko izreče, če odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku še ni bila izrečena disciplinska sankcija.

Denarna kazen se odvetniku ali odvetniškemu kandidatu lahko izreče za lažjo ali hujšo disciplinsko kršitev v višini najmanj 500 eurov in največ 20.000 eurov.
Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od enega meseca dni in ne daljši od treh mesecev.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in se nakažejo na račun Odvetniške zbornice Slovenije.

Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni se odvetniku ali odvetniškemu kandidatu lahko izreče za hujšo disciplinsko kršitev, zaradi katere odvetnik ali odvetniški kandidat ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni, in iz katere se da utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrep se lahko izreče v trajanju od enega do petih let.

Odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni se odvetniškemu pripravniku lahko izreče za hujšo disciplinsko kršitev zaradi katere odvetniški pripravnik ni vreden zaupanja za opravljanje prakse v odvetniški pisarni, in iz katere se da utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniške prakse v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrep se lahko izreče v trajanju od enega do treh let.«.

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni ali odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni se lahko odloži za dobo enega leta pod pogojem, da oseba, ki ji je bil izrečen disciplinski ukrep, v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse.«.

63. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravnomočna odločba disciplinske komisije I. ali II. stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Organi zbornice, disciplinski organi in ministrstvo, pristojno za pravosodje, imajo pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.«.

63.a člen se črta.

Pred 64. členom se doda naslov novega VIII.A poglavja, ki se glasi: »VIII.A DISCIPLINSKI ORGANI«.

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika pred disciplinsko komisijo I. stopnje.
Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika.
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije II. stopnje zaradi hujših disciplinskih kršitev odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni.«.

Za 64. členom se dodajo novi 64.a, 64.b in 64.c člen, ki se glasijo:

Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Predsednik in člana disciplinske komisije I. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega od njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov. Predsednik in člana disciplinske komisije II. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.

Predsednika disciplinskih komisij I. in II. stopnje ter člani obeh disciplinskih komisij imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot predsednika in člani disciplinskih komisij I. in II. stopnje.
O sestavi disciplinskih komisij in nadomeščanjih odloča predsednik disciplinske komisije. V primeru spora odloči predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
Predsednik in člani disciplinskih komisij ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.

Disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov za dobo treh let.
Disciplinski tožilec ima namestnika, ki se izvoli na enak način kot disciplinski tožilec.«.

65. člen se spremeni tako, da se glasi:

O izločitvi člana disciplinske komisije ali disciplinskega tožilca odloča predsednik disciplinske komisije.
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.«.

Za 65. členom se doda nov 65.a člen, ki se glasi:

Če je predsednik disciplinske komisije, član disciplinske komisije ali disciplinski tožilec zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

Disciplinsko sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani.
Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika.
Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Enega odvetnika izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, enega odvetnika pa imenuje Sodni svet.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča se določijo za dobo treh let in imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo opravljati.
Namestniki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani senata.
Predsednik in člani senata in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.«.

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov odvetniške pisarne ali po varni elektronski poti.
Disciplinskemu tožilcu in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica Slovenije izmed odvetnikov se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Odvetniško zbornico Slovenije. Članom disciplinskih organov, ki jih imenuje Sodni svet, se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Sodni svet. Predsedniku disciplinske komisije I. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Odvetniško zbornico Slovenije. Predsedniku disciplinske komisije II. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Sodni svet.
V disciplinskem postopku se smiselno uporablja zakon, ki ureja kazenski postopek, če v tem zakonu ni posebnih določb.«.

Za 67. členom se doda naslov novega VIII.B poglavja, ki se glasi: »VIII.B DISCIPLINSKI POSTOPEK«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje se začne z zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka.
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil določbe tega zakona, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo v disciplinskem postopku.
Na zahtevo predsednika sodišča, ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.«.

Za 68. členom se dodajo novi 68.a, 68.b, 68.c, 68.č, 68.d, 68.e, 68.f in 68.g člen, ki se glasijo:

Ko disciplinska komisija I. stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, s poukom, da ima pravico v 15 dneh odgovoriti na navedbe v zahtevi.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.

Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.

Obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti osebe, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek, če je bila pravilno vabljena.
V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.

Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je oseba, zoper katero se vodi disciplinski postopek, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pri pristojnem državnem tožilcu.

Disciplinska komisija I. stopnje odloči po opravljeni obravnavi.
Obravnava ni javna, razen kadar oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, to izrecno zahteva.

Odločba disciplinske komisije se najpozneje v 15 dneh od obravnave pošlje:
– osebi, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek,
– predsedniku Odvetniške zbornice Slovenije,
– ministru, pristojnemu za pravosodje,
– predlagatelju zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in
– disciplinskemu tožilcu.

Zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamezni zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.

Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje, s katero je odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, ki se izreka zaradi storjenih hujših disciplinskih kršitev, je dovoljena pritožba v 30 dneh od prejema odločbe.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinsko sodišče na seji brez obravnave.«.

69. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo I. ali II. stopnje ali pred disciplinskim sodiščem.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Če se ugotovi disciplinska odgovornost, je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik dolžan povrniti stroške postopka.«.

70. člen se spremeni tako, da se glasi:

Posamezna procesna dejanja v disciplinskem postopku lahko po pooblastilu predsednika disciplinske komisije I. ali II. stopnje opravlja strokovni sodelavec, ki je univerzitetni diplomirani pravnik z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.«.

71. člen se spremeni tako, da se glasi:

O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34.b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi.
Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi ob uvedbi disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.«.

Naslov VIII.A poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VIII.C KAZENSKE DOLOČBE«.

71.a člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo najmanj 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona.
Globo iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.

71.b člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo najmanj 10.000 eurov se kaznuje odvetnik ali odvetniška družba, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona.
Globo iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.

Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določba 7. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2009.
Odvetniški pripravniki, ki so začeli opravljati odvetniško prakso pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo pripravniško prakso po dosedanjih določbah.
Disciplinski postopki zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih pravilih, razen če so nova pravila za njih milejša.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje odvetniškega poklica do uveljavitve tega zakona, lahko vložijo predlog za vpis v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona po dosedanjih pogojih, določenih v 25. členu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01).
O predlogih za vpis v imenik odvetnikov, vloženih do uveljavitve tega zakona in v roku enega leta od uveljavitve tega zakona, odloča Odvetniška zbornica Slovenije po dosedanjem Zakonu o odvetništvu.
Odvetniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisani v imenik odvetnikov ter odvetniške družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisane v sodni register, morajo izpolniti pogoje iz 9. člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Dokazila o spremembi zavarovanja so odvetniki in odvetniške družbe dolžni poslati Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.