Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 15. redni seji dne 24. aprila 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, 103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev zbirnega mestnega kanala v Škofji Loki (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt določa mejo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-5, aprila 2008, na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelal Hidrosvet, d.o.o., Celje, pod številko projekta 105/07, oktobra 2007.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
a) odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu,
b) obrazložitev občinskega podrobnega prostorskega načrta z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka;
– opis prostorskih pogojev za posodobitev zbirnega mestnega kanala;
– opis rešitve izgradnje infrastrukturnih objektov ter njegov vpliv na obstoječe objekte in naprave;
– tehnični opis načrtovanih ureditev kanalizacijskega sistema;
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
– opis ureditvenega območja OPPN;
– podatke o označbi, površini in vrsti rabe;
– elemente za zakoličbo;
– vrednost investicije za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– etapnost izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinski podrobni prostorski načrt,
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
– prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1 : 5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1 : 5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje območja OPPN, M 1 : 5000;
– pregledne karte, M 1 : 5000;
– ureditvena situacija, M 1 : 1000;
– komunalna in energetska ureditev, M 1 : 1000;
– prikaz posega in ureditvenega območja OPPN na kopiji digitalnega katastrskega načrta, M 1 : 1000;
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1 : 5000;
– tehnične elemente za zakoličbo na digitalnem katastrskem načrtu, M 1 : 1000.

(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje kanalizacijskega sistema z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti, vključno z ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema površino 3 m od osi primarnega kanalizacijskega omrežja na odsekih dimenzije do 400 mm, 4,0 m od osi primarnega kanalizacijskega omrežja na odsekih dimenzije 400 – 800 mm, 5,0 m od osi primarnega kanalizacijskega omrežja na odsekih dimenzije 800 – 1000 mm, 3 m od osi sekundarnih priključnih kanalov na zbirni mestni kanal, 2 m od osi elektroenergetskih kablov, potrebnih za delovanje razbremenilnih bazenov deževnih vod in 2 m od osi prestavljenega plinovoda obojestransko. Na območjih, kjer se predvideno kanalizacijsko omrežje približa objektom, se ureditveno območje ob predpostavki, da se predvidi ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene), zoži.
(3) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Stara Loka, k.o. Suha, k.o. Škofja Loka).
Znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajajo naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč:
K.o. Suha:
957/1, 954/2, 1194, 954/3, 954/4.
K.o. Stara Loka:
979/1, 852/1, 850/1, 1672/12, -216, 663/3, 1676/2, 1676/1, 753/1, 751, 1980, 1978, 1877, 645/5, 645/4, 645/22, 645/28, 1700/2, 1675/4, 645/23, 645/10.
K.o. Škofja Loka:
619/1, 1067/2, 179/6, 179/7, 1051/1, 179/2, 179/8, 180/1, 184/1, 185/1, 185/2, 1037, 1035/3, 1034, 1069, 1044, 1035/2, 1039/1, 1040, 132/1, 132/10, 132/11, 132/15, 132/17, 132/18, 132/19, 132/4, 132/5, 132/7, 132/9, 133/1, 133/11, 133/12, 133/13, 133/2, 133/3, 133/4, 133/5, 133/6, 133/7, 133/8, 133/9, 179/3, 1032, 1108, 18/21, 29/1, 29/4, 29/6, 88, 92/2, 95, 29/2, 618/4, 618/11, -41/1.
(4) Posodobljen zbirni mestni kanal s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in načrtovanimi sekundarnimi kanali tangira naslednja zemljišča:
Zbirni mestni kanal:
– cevovod na začetnem odseku zbirnega mestnega kanala v Podlubniku:
K.o. Stara Loka:
979/1, 1672/12, -216, 852/1, 850/1;
– cevovod dimenzije 900 mm na odseku med razbremenilnikom R26 na območju križišča Cesta talcev – Novi svet – regionalna cesta v Selško dolino in razbremenilnim bazenom deževnih vod RBDV 1 na območju SGP Tehnik:
K.o. Škofja Loka:
18/21, 1032, 29/1, 1069, 29/2, 29/4, 1034, 1108, 88, 1035/3, 92/2, 1039/1, 95, 1035/2, 132/7;
– cevovod dimenzije 400 – 600 mm na odseku med razbremenilnim bazenom deževnih vod RBDV 1 na območju SGP Tehnik in jaškom na Sorški cesti pri mostu čez Selško Soro:
K.o. Škofja Loka:
132/7, 132/4, 132/1, 132/5, 132/11, 132/15, 133/3, 133/4, 133/5, 133/6, 133/7, 133/8, 1040, 133/11, 133/1, 133/9;
– cevovod dimenzije 800 mm na odseku med razbremenilnikom R10 in načrtovanim razbremenilnim bazenom deževnih vod pred čistilno napravo Škofja Loka.
K.o. Suha:
954/2, 954/4, 954/3.
Razbremenilniki:
– razbremenilnik R1
K.o. Stara Loka:
753/1;
– razbremenilnik R5
K.o. Škofja Loka:
132/19, 132/7;
– razbremenilnik R9
K.o. Suha:
957/1;
– razbremenilnik R10
K.o. Suha:
954/2, 957/1;
– razbremenilnik R19
K.o. Škofja Loka:
1067/2, 619/1;
– razbremenilnik R21 in iztok iz razbremenilnika
K.o. Stara Loka:
1675/4, 1877, 1978, 1980, 751;
– razbremenilnik R22
K.o. Stara Loka:
1676/1, 663/3, 1676/2;
– razbremenilnik R 24
K.o. Škofja Loka:
133/11, 133/8, 133/9, 133/1;
– razbremenilnik R25
K.o. Škofja Loka:
132/15;
– razbremenilnik R26
K.o. Škofja Loka:
1044, 18/21.
Razbremenilni bazeni deževnih vod:
– RBDV 1 in iztok
K.o. Škofja Loka:
132/19, 132/5, 132/7, 132/9;
– NN električni priključek do RBDV 1
K.o. Škofja Loka:
132/7, 132/4, 132/5, 132/15, 132/11, 133/3;
– prestavitev plinovodnega omrežja zaradi gradnje RBDV 1
K.o. Škofja Loka:
132/7, 132/19, 132/5;
– RBDV2 in R23 in iztok
K.o. Stara Loka:
645/28, 645/22, 645/5, 645/4;
– NN električni priključek do RBDV 2
K.o. Škofja Loka:
645/22, 645/23, 645/10;
– RBDV3 in R2 in iztok
K.o. Škofja Loka:
619/1, 1067/2;
– NN električni priključek do RBDV 3
K.o. Škofja Loka:
619/1, 1067/2, 618/4, 618/11.
Sekundarna kanalizacija:
– prevezovalni kanal na območju Klavnice
K.o. Škofja Loka:
619/1, 1067/2, 179/3, 1051/1;
– prevezovalni kanal na območju od Mlekarne do območja Klavnice
K.o. Škofja Loka:
619/1, 1067/2, 179/3, 1051/1, 179/8, 179/2, 179/7, 180/1, 184/1, 185/1, 185/2;
– navezovalni kanal severno od trgovine Tehnik
K.o. Škofja Loka:
132/7, 132/10, 132/18, 132/1, 1039/1.

(1) S tem občinskim prostorskim načrtom se ureja naslednje posege na zbirnem mestnem kanalu in pripadajočih funkcionalnih objektih na zbirnem mestnem kanalu:
– posodobitev zbirnega mestnega kanala v Podlubniku na območju križanja z državno cesto;
– posodobitev zbirnega mestnega kanala do razbremenilnika R26 na območju križišča Cesta talcev – Novi svet – regionalna cesta in jaškom na Sorški cesti pred mostom čez Selško Soro;
– posodobitev zbirnega mestnega kanala pred čistilno napravo;
– posodobitev razbremenilnega kanala iz razbremenilnika R21 v Podlubniku;
– gradnja sekundarnega prevezovalnega kanala za razbremenilni bazen deževnih vod RBDV– 3 pri Klavnici;
– gradnja sekundarnega kanala za prevezavo sekundarnega omrežja Podpulfrce, dela Spodnjega trga in Puštala na zbirni mestni kanal pri Klavnici;
– gradnja navezovalnega sekundarnega kanala za razbremenilni bazen deževnih vod RBDV– 1 severno od SGP Tehnik;
– nadomestna gradnja razbremenilnika R21 v Podlubniku;
– posodobitev razbremenilnika R1 na območju Podlubnika;
– ukinitev razbremenilnika R22 na območju Podlubnika;
– ukinitev razbremenilnika R23 zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV– 2 pri Starološkem gradu;
– ukinitev razbremenilnika R 26 na območju križišča Cesta talcev – Novi svet – cesta za Selško dolino;
– ukinitev razbremenilnika R5 zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-1 na območju parkirišča pred SGP Tehnik;
– ukinitev razbremenilnika R25 na območju parkirišča pred SGP Tehnik;
– ukinitev razbremenilnika R24 JV od SGP Tehnik;
– ukinitev razbremenilnika R2 zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-3 pri Klavnici;
– ukinitev razbremenilnika R19 južno od Klavnice;
– ukinitev razbremenilnika R9 na travniku pod Sorško cesto, 300m pred čistilno napravo;
– ukinitev razbremenilnika R10 pred čistilno napravo;
– gradnja razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-1 pri SGP Tehnik;
– gradnja razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-2 pri Starološkem gradu;
– gradnja razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-3 pri Klavnici;
– gradnja elektroenergetskih priključkov do načrtovanih razbremenilnih bazenov deževnih vod;
– prestavitev plinovoda zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-1 pri SGP Tehnik.
(2) Zbirni mestni kanal
Na mestnem zbirnem kanalu se zamenja naslednje cevi:
– cevovod na začetnem odseku zbirnega mestnega kanala v Podlubniku, dimenzije 200 mm, se zamenja s cevmi dimenzije 300 mm;
– cevovod dimenzije 700 mm, na odseku med razbremenilnikom R26 na območju križišča Cesta talcev – Novi svet – cesta za Selško dolino in jaškom na Selški cesti, pri mostu čez Selško Soro, se zamenja s cevmi dimenzije 400 – 900 mm;
– cevovod dimenzije 800 mm, na odseku med razbremenilnikom R10 in načrtovanim razbremenilnim bazenom deževnih vod pred čistilno napravo Škofja Loka, se zamenja s cevmi dimenzije 1000 mm.
Odsek obstoječega mestnega zbirnega kanala, ki poteka preko skrajnega južnega dela območja, za katerega veljajo določila Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje I – 1. faza (Uradni list Republike Slovenije, št. 108/2007), se posodablja v okviru določil in ureditev tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Razbremenilniki
– razbremenilnik R1
Na območju Podlubnika se obstoječemu razbremenilniku R1 dozida jašek za dušilko. Obstoječi preliv v razbremenilniku se nadviša. Premer vtočne cevi v razbremenilnik je 800 mm, premer iztočne cevi iz razbremenilnika je 700 mm;
– razbremenilnik R2
Zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-3 pri Klavnici se razbremenilnik R2 ukine;
– razbremenilnik R5
Na območju parkirišča pred SGP Tehnik, se v celoti odstrani razbremenilnik R5. Ukine se iztok iz razbremenilnika v Soro;
– razbremenilnik R9
Na zbirnem mestnem kanalu se na travniku pod Sorško cesto, 300 m pred čistilno napravo, ukine razbremenilnik R9. Ukine se iztok iz razbremenilnika v Soro;
– razbremenilnik R10
Na območju tik pred čistilno napravo, se ukine razbremenilnik R10. Na območju ukinitve razbremenilnika R10 se na zbirnem mestnem kanalu vgradi cev dimenzije 1000 mm. Ukine se iztočni kanal v Soro;
– razbremenilnik R19
Južno od Klavnice se sočasno z izgradnjo prevezovalnega kanala na razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-3 odstrani razbremenilnik R19;
– razbremenilnik R21
Na območju Podlubnika se v celoti odstrani obstoječi razbremenilnik R21 in nadomesti z novim razbremenilnikom. Premer vtočne cevi v razbremenilnik bo 500 mm, premer iztočne cevi iz razbremenilnika bo 400 mm. Obstoječi iztočni kanal iz razbremenilnika R21 se obnovi v razdalji 50 m od razbremenilnika proti Sori;
– razbremenilnik R22
Na območju Podlubnika se v celoti odstrani obstoječi razbremenilnik R22. Na območju odstranitve razbremenilnika R22 se na zbirnem mestnem kanalu vgradi cev dimenzije 700 mm. Ukine se iztok iz razbremenilnika v Soro;
– razbremenilnik R23
Na območju Starološkega gradu se v celoti odstrani razbremenilnik R23 in se zgradi razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-2;
– razbremenilnik R24
JV od trgovine Tehnik se v celoti ukine razbremenilnik R24. Na območju odstranitve razbremenilnika R24 se na zbirnem mestnem kanalu vgradi cev dimenzije 600 mm. Ukine se iztok iz razbremenilnika v Soro;
– razbremenilnik R25
Na parkirišču pred SGP Tehnik se v celoti ukine razbremenilnik R25. Rušenje se izvede sočasno s posodobitvijo zbirnega mestnega kanala;
– razbremenilnik R26
Na območju križišča Cesta talcev – Novi svet – cesta v Selško dolino se odstrani razbremenilnik R 26. Ukine se iztok iz razbremenilnika v Soro. Njegovo funkcijo deloma prevzame razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-1 pri SGP Tehnik.
(4) Razbremenilni bazeni deževnih vod
Nove razbremenilne bazene se zgradi kot armiranobetonske zaprte podzemne objekte. Razbremenilni bazeni bodo opremljeni z dušilko (utežno, curkovno ali vrtinčno), prelivom za razbremenjevanje padavinskih voda, prekucniki ali vpihovalno črpalko za izpiranje bazena. Na iztočni cevi se jih opremi s proti povratno loputo in po potrebi s črpalkami za prečrpavanje padavinske vode v času trajanju visoke vode.
Zgradi se naslednje razbremenilne bazene deževnih vod:
– pri SGP Tehnik se zgradi razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-1 tlorisnih dimenzij 12 x 25 m, volumna 200 m3. Razbremenilni bazen deževnih vod bo prevzel funkcijo razbremenilnikov R26 in R5. Iztočna cev v Soro bo dimenzije 1100 mm;
– pri Starološkem gradu se zgradi razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-2 tlorisnih dimenzij 12 x 25 m, volumna 210 m3. Razbremenilni bazen deževnih vod bo prevzel funkcijo razbremenilnika R22. Iztočna cev v Prifarški potok bo dimenzije 1000 mm;
– na območju Klavnice se zgradi razbremenilnik deževnih vod RBDV-3 tlorisnih dimenzij 12 x 25 m, volumna 150 m3. Iztočna cev v Soro bo dimenzije 1200 mm.
Razbremenilne bazene deževnih vod se priključi na nizkonapetostno električno omrežje.
Pred izgradnjo razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-1 pri SGP Tehnik je treba prestaviti tangiran plinovod.
(5) Sekundarna kanalizacija
Zgraditi je treba naslednje odseke sekundarne kanalizacije:
– pri Klavnici se zgradi prevezovalni kanal za razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-3 dimenzije 400 mm;
– na območju od Mlekarne do območja Klavnice se zgradi sekundarni kanal za prevezavo sekundarnega omrežja Podpulfrce, dela Spodnjega trga in Puštala na zbirni mestni kanal dimenzije 300 mm;
– gradnja navezovalnega sekundarnega kanala za razbremenilni bazen deževnih vod RBDV-1 severno od SGP Tehnik dimenzije 1000 mm.

(1) Znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta. S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovanega kanalizacijskega sistema.
(2) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja bo treba odstraniti nekatera drevesa in ostalo vegetacijo vzdolž trase predvidenega kanalizacijskega omrežja. Vso odstranjeno vegetacijo je, če je to izvedljivo, potrebno nadomestiti.

(1) Upoštevati je potrebno pas z omejitvijo širine 2 m od osi posodobljenega zbirnega mestnega kanala, razbremenilnega kanala iz razbremenilnika R21 na vsako stran, ter pas z omejitvijo širine 1 m na vsako stran od osi sekundarnih kanalov, ki so predmet tega prostorskega akta. V tem pasu naj se ne postavlja ograj ali opor, sadi rastlin s koreninami globljimi kot 0,5 m in obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m.
(2) Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Zaradi varstva kanalizacijskega sistema pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek kanalov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema.
(3) Po izvedenih gradbenih delih je treba površine povrniti v stanje pred posegom.
(4) V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so po izgradnji kanalizacijskega omrežja dovoljene ureditve in gradnje objektov, ki jih je možno graditi skladno z merili in pogoji prostorskega akta, ki velja za del območja, preko katerega poteka posodobljeno kanalizacijsko omrežje. V ureditvenem območju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometnih objektov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme.

Posodobljeno kanalizacijsko omrežje poteka po naslednjih ureditvenih območjih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov:
– ureditvenem območju za ureditev regionalne ceste R2 – 403/1076 Češnjica – Škofja Loka, na pododseku Klančar – Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+ 660 m (Uradni list RS, št. 50/05);
– ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta Kapucinsko predmestje I -1. faza (Uradni list RS, št. 108/07);
– ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta Kapucinsko predmestje – urejevalna celota II (Uradni list RS, št. 108/07);
– območju zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84, Uradni list RS, št. 92/03).
Posodobitev mestnega zbirnega kanala je po določilih navedenih izvedbenih prostorskih aktih dovoljena. Na mestih, kjer predvideno posodobljeno kanalizacijsko omrežje poteka po območjih ostalih veljavnih prostorskih aktov, je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam posameznega izvedbenega prostorskega akta.

(1) Za potrebe gradnje in obratovanje predvidenega kanalizacijskega sistema ni treba izvesti novih prometnih povezav. Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(2) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega zemljišča in sosednjih zemljišč.
(3) Vsa prečkanja državnih cest je treba predvideti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. V primeru, da podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, mora investitor pridobiti ustrezno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del posege utemeljiti (sanacija cestišča).
(4) Za izvajanje del v državnih cestah in lokalnih cestah je treba pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste. Zaradi gradnje kanalizacijskega sistema ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor).
(5) Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom, in sicer tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča), cestišče pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(6) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC – UPB1. Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.

(1) Posodobljeno kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v varovalnih pasovih naslednjih pomembnejših cest:
– državna cesta R2-403/1076 Češnjica – Škofja Loka,
– državna cesta R1-210/1110 Škofja Loka – Gorenja vas,
– Sorška cesta.
(2) Pri projektiranju je treba upoštevati naslednjo projektno dokumentacijo za načrtovano ureditev državnih cest:
– idejni projekt rekonstrukcija križišč »Poden« in »Petrol« na Kidričevi cesti v Škofji Loki«, št. proj. 1265, izdelal Projektivni biro Lunar, d.o.o., Kranj, september 2006 in Projekt PGD in PZI »Ureditev R2-403/1076 Češnjica – Škofja Loka od km 14+460 do km 15+450, št. proj. 9568, izdelovalec Projekt d.d., Nova Gorica,
– PZI projekt sanacije mostu KR 0151 čez Selško Soro v Škofji Loki – Šeširjev most, št. proj. 631, izdelal GRADING, d.o.o., Maribor, junij 2006,
– projekt za rekonstrukcije regionalne ceste R2-403/1076 Klančar-Podlubnik, izdelal CE DESIGN d.o.o., št. proj. P-75/02, december 2002.
(3) Potek trase v območju načrtovane Poljanske obvoznice Škofje Loke mora biti usklajen z »Odlokom o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)« (Uradni list RS, št. 48/02) in projektno dokumentacijo za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke.
(4) Na območju državnih cest, ki bodo rekonstruirane in jih tangira posodobitev zbirnega mestnega kanala, se mora posodobitev zbirnega mestnega kanala izvesti pred ali najkasneje ob rekonstrukciji državnih cest.
(5) Načrtovane komunalne in energetske ureditve, ki so predmet tega OPPN, posegajo v 15 m varovalni pas državne ceste R1-403/1076 v naslednjih stacionažah:
– v km 13,427 posodobljeni kanal dimenzije 300 mm prečka državno cesto;
– v km 14,863 se odstrani razbremenilnik R26;
– od km 14,863 do km 14,987 posodobljeni cevovod dimenzije 900 mm poteka v vozišču predvidene rekonstrukcije državne ceste;
– od km 14,987 do km 15,101 poteka posodobljeni kanal dimenzije 900 mm severno od predvidene rekonstruirane državne ceste, v oddaljenosti od 0 do 9 m od predvidenega pločnika državne ceste;
– od km 15,101 do km 15,160 poteka posodobljeni kanal dimenzije 900 mm v severnem pločniku rekonstruirane državne ceste;
– od km 15,160 do km 15,171 posodobljeni kanal dimenzije 900 mm prečka priključek lokalne ceste na državno cesto;
– od km 15,171 do km 15,213 poteka posodobljeni kanal dimenzije 900 mm zelenici na severni strani rekonstruirane državne ceste;
– v km 15,220 posodobljeni kanal dimenzije 900 mm prečka državno cesto.
(6) Načrtovane komunalne in energetske ureditve, ki so predmet tega OPPN, posegajo v 15 m varovalni pas državne ceste R1-210/1110 v naslednjih stacionažah:
– v km 0,257 posodobljeni kanal dimenzije 900 mm prečka državno cesto;
– v km 0,257 se v varovalnem pasu državne ceste na območju uvoza na parkirišče pri SGP Tehnik zgradi RBDV 1 in ukine razbremenilnik R5;
– od km 0,153 do km 0,246 posodobljeni cevovod dimenzije 1000 mm poteka ob južni strani državne ceste v oddaljenosti 3 m od roba vozišča državne ceste;
– od km 0,250 do 0,263 se ob južnem robu državne ceste in delu križišča z dovozno cesto proti SGP Tehnik prestavi plinovodno omrežje zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV 1.

(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Za potrebe vzdrževanja kanalizacijskega sistema mora biti zagotovljen nemoten dostop za vozila za čiščenje kanalov.

Predvideno kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju obstoječih komunalnih vodov.
Vodovod:
Predvideno kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših vodovodov:
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 225 mm ob državni cesti v Podlubniku;
– prečka obstoječe vodovode dimenzij 125 mm in 80 na območju državne ceste pri objektu Nama;
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 300 mm na območju lokalne ceste JV od objektov SGP Tehnik;
– prečka obstoječi vodovod dimenzije 350 mm na območju lokalne ceste JV pri sotočju Poljanske in Selške Sore.
Plinovodno omrežje:
Načrtovano kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih pomembnejših obstoječih plinovodov:
– v Podlubniku prečka obstoječe plinovodno omrežje pri razbremenilniku R21;
– ob Cesti talcev prečka obstoječe plinovodno omrežje z oznako DC PE 225 pri razbremenilniku R26;
– na območju parkirišča pri Šeširjevem mostu prečka obstoječe plinovodno omrežje z oznako AD DN 150 mm, pri razbremenilniku R5 pa plinovodno omrežje z oznako CA PE 200;
– pri SGP Tehniku, kjer poteka obstoječe plinovodno omrežje z oznako CA-2 PE 200.
Elektroenergetski vodi:
Načrtovane ureditve prečkajo oziroma potekajo v vplivnem območju srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov.

Zaradi gradnje kanalizacijskega sistema se ruši obstoječe kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, katere se rekonstruira. Kjer bo potrebno, se zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja začasno odstrani ograje, ki jih je treba po končani gradnji postaviti v stanje podobno kot pred odstranitvijo. Drugo rušenje ostalih obstoječih objektov in naprav ni predvideno.

(1) Zaradi posodobitve zbirnega mestnega kanala bo potrebna odstranitev dreves v parku Škofjeloškega gradu in na območju od Mlekarne do območja Klavnice zaradi gradnje sekundarnega kanala za prevezavo sekundarnega omrežja Podpulfrce, dela Spodnjega trga in Puštala na zbirni mestni kanal.
(2) Vsa odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na celotni trasi predvidnega kanalizacijskega omrežja je potrebno nadomestiti.
(3) Pri vseh izkopih v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

(1) Načrtovano kanalizacijsko omrežje prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij:
– Selška Sora, ident. št. 272 V (naravna vrednota);
– Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod, ident. št. 4428 V (naravna vrednota);
– Sora, ident. št. 35300 (ekološko pomembno območje);
– Sora Škofja Loka – Jez Goričane, koda SI3000155 (posebno varstveno območje).
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
Na območju naravnih vrednot je potrebno pri načrtovanju in izvajanju posegov opredeljenih v predloženi dokumentaciji upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka Selška Sora, Poljanska Sora in Sora;
– v strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi;
– strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom;
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo, izven območja naravnih vrednot;
– v obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem ipd., ker se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja;
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo, brežine vodotoka Sora naj se po posegih, izvedba novega odtočnega kanala iz razbremenilnika R9 in izvedba iztoka iz razbremenilnih bazenov deževnih vod RBDV-1, RBDV-2 in RBDV-3, povrne v prvotno stanje in naj se jih dodatno ne utrjuje s kamnom ali betonom.
(3) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(4) Na območju posebnega varstvenega območja je potrebno pri načrtovanju in izvajanju posegov opredeljenih v predloženi dokumentaciji obvezno upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka Sora;
– v strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi, strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom;
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo, izven območja naravnih vrednot, v obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem ipd., saj se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja;
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo;
– brežine vodotoka Sora naj se po posegih, izvedba novega odtočnega kanala iz razbremenilnika R9 in izvedba iztoka iz razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV-2, povrne v prvotno stanje in naj se jih dodatno ne utrjuje s kamnom ali betonom.
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev za posodobitev zbirnega mestnega kanala » (ZRSVN, OE Ljubljana, avgust 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Škofja Loka.

(1) Trasa posodobljenega kanala na območju pred čistilno napravo bo potekala po kmetijskih zemljiščih.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(3) Po izvedbi del je treba kmetijska zemljišča čim prej vzpostaviti v prvotno stanje.
(4) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(5) Nad posodobljenim zbirnim kanalom pred čistilno napravo je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 3 m od osi na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in postavlja opor, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. V tem pasu naj se ne sadi visokorasle stebelne vegetacije.
(6) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa.
(7) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04).
(7) Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(1) Predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja tangira vodotoka reko Selško Soro in Prifarški potok. Iz načrtovanih razbremenilnih bazenov deževnih vod izvedeni iztoki v reko Soro oziroma Prifarški potok.
Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Gradnja kanalizacijskega omrežja na območju vodnega in priobalnega zemljišča poteka po obstoječih trasah, po končani gradnji pa bo vzpostavljeno prvotno stanje, zato vpliva ne bo.
(3) Del ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh. Zaradi odvajanja vode v površinske odvodnike, je treba narediti hidrološko-hidravlično presojo obremenitve recipienta z vplivi na visokovodne razmere dolvodno od iztoka. Vsi jaški do kote najmanj 0.5 m nad koto pričakovane stoletne vode morajo biti izvedeni vodotesno.
(4) Ureditveno območje ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja.
(5) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov,
– za zagotavljanje varstva vodnega režima in stanje voda morajo biti vsi jaški do kote najmanj 0,5 m nad koto pričakovane stoletne vode izvedeni vodotesno,
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast,
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe,
– v času gradbenih del je ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov,
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod,
– dela naj se po možnosti izvajajo v sušnem obdobju, tako da se lahko izvaja klasični izkop brez horizontalnega podvrtavanja pod potokom. Po končani gradnji je treba strugo in brežine vodotoka vzpostaviti v prvotno stanje.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča;
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine;
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah;
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazite ali erodiranja, ni dovoljeno.
(5) Morebitne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo leži v II. in v III. območju varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v II. območju varstva pred hrupom je 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred hrupom je 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan;
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

(1) Posodobljeni zbirni mestni kanal tangira naslednje kulturne spomenike in enote kulturne dediščine:
– EŠD 711 Suha pri Škofji Loki – Domačija Suška 52;
– EŠD 6024 Stara Loka – Starološki grad;
– EŠD 737 Škofja Loka – Mestno jedro;
– EŠD Škofja Loka – Antični vodovod;
– EŠD Škofja Loka – Arheološko najdišče Škofja Loka.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju je treba obvezno upoštevati smernice in pogoje, ki jih poda ZVKDS, OE Ljubljana.
(3) Zaradi gradnje razbremenilnega bazena deževnih vod RBDV – 2 v območju enote EŠD 6024 Stara Loka – Starološki grad (EŠD 6024) je treba obvezno upoštevati naslednje usmeritve:
– debelina prekritja zadrževalnega prostora naj bo 80 cm, pri ohranjeni koti parkovne površine;
– pohodna ploskev pokrova je lahko v tlaku;
– ureditev parkovne površine naj se uredi s potrebami oskrbovancev Centra slepih in slabovidnih;
– gradbišče je treba izvesti v najmanjšem tehnično dopustnem obsegu ter predvideti manipulacijske površine tako, da bodo poškodbe v parku čim manjše;
– izkopi za kanale naj potekajo ročno tako, da ne bo prišlo do poškodb na koreninskem spletu posameznih dreves;
– korenine je treba ravno prirezati, izkop pa humusirati;
– po končani gradnji je treba območje sanirati.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju kanalizacijskega sistema je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Etapnost gradnje kanalizacijskega omrežja z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene.

Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Za dopustno odstopanje po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(10) Investitor mora nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe.
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

Po izvedbi s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovanih ureditev so v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka in pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kanalizacijske infrastrukture.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.