Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. maja 2008.
Št. 003-02-5/2008-14
Ljubljana, dne 5. junija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-1A)
1. člen
V Zakonu o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni list RS, št. 123/06) se v 2. členu spremeni 5. točka tako, da se glasi:
»5. »inflacija« je pričakovana letna stopnja inflacije iz osnovnih makroekonomskih okvirov razvoja Republike Slovenije, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije;«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. »solidarnostna izravnava« oziroma »dodatna solidarnostna izravnava« so prihodki občine iz dohodnine, do katerih je upravičena, če so njeni z zakonom določeni prihodki od dohodnine manjši od primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe, oziroma od njene primerne porabe;«.
2. člen
V 6. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54% dohodnine vplačane v predpreteklem letu, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občin v skladu s tem zakonom.
(4) Občini pripadajo prihodki od dohodnine v skladu z merili, ki jih za financiranje primerne porabe občin določa ta zakon. Vlada z uredbo določi način nakazovanja prihodkov od dohodnine občinam.«.
3. člen
V 7. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, so prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za:
1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in
2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
4. člen
8. člen se črta.
5. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občina se lahko zadolžuje v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, če s tem zakonom ni določeno drugače.«.
6. člen
Za 10. členom se dodajo novi členi od 10.a do 10.g, ki se glasijo:
»10.a člen
(zadolževanje občine za izvrševanje občinskega proračuna)
(1) Občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Občina, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države, se lahko zadolži le pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države ali pri državnem proračunu.
(2) Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
(3) Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, razen obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka.
(4) V obdobju začasnega financiranja zadolžitev občinskega proračuna ne sme preseči višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga občinskega proračuna, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.
(5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena.
(6) Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.
10.b člen
(največji obseg možnega zadolževanja občine)
(1) V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanje iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, učinki zadolževanja v zvezi z upravljanjem z dolgom občinskega proračuna, dana poroštva posrednim proračunskim uporabnikom občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina, in finančni najemi ter blagovni krediti neposrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna.
(2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
10.c člen
(upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
(1) Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem:
1. zmanjšajo stroški občinskega dolga ali
2. izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.
(2) Občina lahko pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka le na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.
(4) Obseg zadolževanja za upravljanje z dolgom občinskega proračuna se ne všteva v obseg zadolževanja za izvrševanje občinskega proračuna.
10.č člen
(sklepanje poslov v zvezi z dolgom občinskega proračuna)
(1) Posle v zvezi z zadolževanjem občinskega proračuna in upravljanjem z dolgovi občinskega proračuna sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti, na podlagi soglasja iz šestega odstavka 10.a člena in drugega odstavka 10.c člena tega zakona in sprejetega občinskega proračuna. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolžitvi občine.
(2) O poslih zadolževanja, za katera po tem zakonu ni potrebno soglasje ministra, pristojnega za finance, in o poslih likvidnostnega zadolževanja odloča in jih sklepa župan.
10.d člen
(prevzem dolga)
Občina ne sme prevzemati dolga.
10.e člen
(poroštva občin)
(1) Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in po pogojih, ki jih določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
(2) Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklepa župan. Poroštvena pogodba in pogodba o zavarovanju poroštva se morata skleniti istočasno.
(3) Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b členu tega zakona.
10.f člen
(zamenjava obstoječe poroštvene pogodbe)
(1) Župan lahko na podlagi sklepa občinskega sveta zamenja obstoječo poroštveno pogodbo z novo poroštveno pogodbo, če:
– se znižajo skupni stroški obstoječe zadolžitve in
– se ne podaljša rok končne zapadlosti obveznosti in
– se ne poveča stanje dolga obstoječe zadolžitve.
(2) Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka niso potrebna posebna določila v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, takšna zadolžitev pa se ne všteva v skupno višino zadolžitve in izdanih poroštev iz prvega odstavka 10.b člena tega zakona.
10.g člen
(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)
(1) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b. členu tega zakona.
(2) Pogodbena določila v posojilni pogodbi ali pogodbi o zavarovanju poroštva, ki jo sklenejo posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, so nična, če določajo zavarovanje s stvarnim premoženjem, ki je namenjeno izvajanju javne oziroma gospodarske javne službe.
(3) Soglasje izda občinski svet.
(4) Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.«.
7. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine)
(1) Naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine, so naloge, ki jih mora občina opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z zakoni, ter se nanašajo na:
1. zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih:
– predšolske vzgoje,
– osnovnega šolstva in športa,
– primarnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
– socialnega varstva,
– kulture;
2. zagotavljanje lokalnih gospodarskih javnih služb;
3. urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje varnosti prometa na občinskih cestah;
4. požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5. prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in ohranjanje narave;
6. plačila stanarin in stanovanjskih stroškov;
7. delovanje občinskih organov ter opravljanje upravnih, strokovnih, pospeševalnih in razvojnih nalog, pa tudi nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih služb;
8. opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.
(2) Pred predložitvijo državnega proračuna v državni zbor vlada sklene z reprezentativnimi združenji občin dogovor, s katerim se določijo povprečni stroški za financiranje nalog iz prejšnjega odstavka in na novo z zakonom določenih nalog občin, ki jih bodo začele opravljati v naslednjem proračunskem letu. Predlog za sklenitev dogovora v delu, ki se nanaša na nove naloge, pripravi ministrstvo, pristojno za področje novih nalog občin.«.
8. člen
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»12. člen
(povprečnina)
(1) Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz prejšnjega člena tega zakona se ugotovijo z upoštevanjem podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferih za te naloge, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi, kot povprečnina, izračunana po metodologiji, ki jo po predhodnem usklajevanju z občinami in njihovimi združenji določi vlada z uredbo.
(2) Povprečnino za naslednje proračunsko leto izračuna ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka za pretekla štiri leta, pri čemer upošteva vsakokratno inflacijo, inflacijo v letu pred letom in v letu, za katero se ugotavlja povprečnina. Pri izračunu se upoštevajo povprečni stroški, določeni z dogovorom iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) Izračunano povprečnino za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, ministrstvo, pristojno za finance, pošlje občinam, da najpozneje do 1. septembra tekočega leta dajo k izračunu svoje mnenje.
(4) Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.«.
9. člen
Doda se nov 13.a člen, ki se glasi:
»13.a člen
(primeren obseg sredstev za financiranje primerne porabe)
(1) Primeren obseg sredstev je merilo za ugotovitev prihodkov občine iz dohodnine za financiranje primerne porabe (v nadaljnjem besedilu: primeren obseg sredstev), ki ga izračuna ministrstvo, pristojno za finance, za posamezno proračunsko leto po enačbi:
POs = Oi*Po*(0,3 + 0,7* Iro)
Pri tem je:
POs – primeren obseg sredstev;
Oi – število prebivalcev v občini;
Po – povprečna primerna poraba na prebivalca v
državi izračunana po enačbi: Po = SPP/O, pri
čemer je:
SPP – skupna primerna poraba občin za
posamezno proračunsko leto;
O – število prebivalcev v državi.
Iro – indeks raznolikosti občine, izračunan po
enačbi: Iro = PPi/(Oi*Po), pri čemer je:
PPi – primerna poraba občine za posamezno
proračunsko leto.
(2) Če je izračunani primerni obseg sredstev za več kakor 15% višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15% zmanjša za 50%.
10. člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
(prihodki občine za financiranje primerne porabe)
(1) Za financiranje primerne porabe pripada občini 70% prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki se ugotovijo na podlagi vsote odmerjene dohodnine iz odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (v nadaljnjem besedilu: odmernih odločb), izdanih zavezancem, ki imajo na dan 31. decembra leta, na katero se nanašajo odmerne odločbe, stalno prebivališče v občini – v vsoti odmerjene dohodnine teh zavezancev za isto obdobje. Pri tem izračunu se upoštevajo odmerne odločbe za leto pred letom, v katerem je dohodnina vplačana, in sicer po stanju na dan 30. junija leta pred letom, za katerega se izračuna primerna poraba občin v skladu s tem zakonom.
(2) Prihodki od 30% občinskih prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in del prihodkov posamezne občine iz prejšnjega odstavka, ki presega njen primeren obseg sredstev, so sredstva za solidarnostno izravnavo prihodkov občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna izravnava).
(3) Solidarnostna izravnava iz prejšnjega odstavka pripada občinam, katerih prihodki iz prvega odstavka tega člena so nižji od njihovega primernega obsega sredstev, in sicer v višini razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev. Če sredstva za solidarnostno izravnavo iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za pokrivanje primernega obsega sredstev, se solidarnostna izravnava za posamezno občino ugotovi v odstotku, izračunanem ob upoštevanju razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do solidarnostne izravnave.
(4) Razlika med prihodki iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in skupnimi prihodki občin iz prvega in tretjega odstavka tega člena so sredstva za dodatno solidarnostno izravnavo občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: dodatna solidarnostna izravnava).
(5) Dodatna solidarnostna izravnava za posamezno občino pripada občinam, katerih primeren obseg sredstev je nižji od primerne porabe, in sicer največ do višine primerne porabe. Dodatna solidarnostna izravnava se za posamezno občino ugotovi v odstotku izračunanem ob upoštevanju razlike med primerno porabo občine in prihodki iz prvega in tretjega odstavka tega člena, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do dodatne solidarnostne izravnave.
(6) Podatke o pripadajočih prihodkih iz prvega, tretjega in petega odstavka tega člena za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, kot predhodne podatke zaradi priprave občinskih proračunov najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, končne podatke pa po sprejetju državnega proračuna.«.
11. člen
V 15. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:
»(1) Občini, ki v posameznem proračunskem letu ne more financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in prihodki iz 14. člena tega zakona.«.
12. člen
V 16. členu se črta besedilo »prihodkih iz glavarine in«.
13. člen
V naslovu 17. člena se besedi »iz glavarine« nadomestita z besedama »od dohodnine«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prihodki iz 14. člena tega zakona se nakazujejo občini tedensko po enakih deležih, začenši s prvim tednom proračunskega leta, za katero so izračunani.«.
V četrtem odstavku se za besedama »Sredstva iz« dodata besedi »prvega in«.
14. člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen
(delež sredstev občine za sofinanciranje investicij)
(1) Delež sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, ki je namenjen za sofinanciranje investicij iz načrta razvojnih programov posamezne občine, se določi za vsako proračunsko leto tako, da ga lahko občina porabi v tekočem proračunskem letu na podlagi načrta porabe za financiranje:
– stroškov nakupa zemljišč, potrebnih za izvedbo investicijskega projekta,
– stroškov predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije,
– stroškov gradbenih, obrtniških in instalacijskih del,
– stroškov gradbenega nadzora,
– drugih upravičenih stroškov, opredeljenih v navodilih organa upravlja sredstev kohezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih sklada ali skladov Evropske unije.
(2) Delež posamezne občine iz prejšnjega odstavka se izračuna po enačbi:
SVSo = ((FIo x KFI): ΣFI) + ((OCo x KOC): ΣOCd) + ((OOo x KOO): ΣOOd) + ((ODo x KOD): ΣOD) + ((NAo x KNA): ΣNA) + ((Σ (Po: ŠPo) x Po) x KRP): ΣRP).
Pri tem je:
SVSo – skupna višina sredstev, ki so občini na
razpolago;
FIo – občinski prihodek iz solidarnostne in
finančne izravnave;
KFI – 20% sredstev – kvota »solidarnostna in
finančna izravnava«;
FI – skupna višina sredstev solidarnostne in
finančne izravnave;
OCo – dolžina občinskih cest (lokalnih cest in
javnih poti) v občini po podatkih
ministrstva, pristojnega za promet;
KOC – 30% sredstev iz drugega odstavka 21. člena
tega zakona – kvota »občinske ceste«;
OCd – skupna dolžina občinskih cest (lokalnih
cest in javnih poti) v državi po podatkih
ministrstva, pristojnega za promet;
OOo – površina desetkilometrskega obmejnega pasu
v občini po podatkih Urada za makroekonomske
analize in razvoj;
KOO – 10% sredstev iz drugega odstavka 21. člena
tega zakona – kvota »obmejno območje«;
OOd – skupna površina desetkilometrskega
obmejnega pasu v državi po podatkih Urada za
makroekonomske analize;
ODo – površina kmetijskih zemljišč v uporabi na
območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v
občini po podatkih ministrstva, pristojnega
za kmetijstvo;
KOD – 20% sredstev iz drugega odstavka 21. člena
tega zakona – kvota »Omejeni naravni
dejavniki«;
OD – skupna površina kmetijskih zemljišč v
uporabi na območjih z omejenimi naravnimi
dejavniki v državi po podatkih ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo;
NAo – površina območja Nature 2000 v občini po
podatkih ministrstva, pristojnega za okolje
in prostor;
KNA – 10% sredstev iz drugega odstavka 21. člena
tega zakona – kvota »Natura 2000«;
NA – skupna površina območja »Natura 2000« v
državi po podatkih ministrstva, pristojnega
za okolje in prostor;
Po – površina občine po podatkih Geodetske
uprave RS;
ŠPo – število prebivalcev občine po podatkih
Statističnega urada RS;
KRP – 10% sredstev iz drugega odstavka 21. člena
tega zakona – kvota »Redkost poseljenosti«;
RP – vsota faktorjev redkosti poseljenosti po
posameznih občinah, ki so rezultat enačbe:
Vsota (Po:ŠPo) x Po.
(3) Deleže občinskih sredstev izračuna neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, po sprejetju državnega proračuna in povabi občine k oddaji načrtov porabe njihovega deleža. Če po prvi predložitvi tega načrta občina ne porabi vseh razpoložljivih sredstev svojega deleža, se povabilo lahko ponovi najpozneje do 1. septembra tekočega proračunskega leta.
(4) Za pripravo predlogov sofinanciranja investicij se uporabljajo določbe tega zakona, zakona, ki ureja javne finance, predpisov, ki urejajo sofinanciranje investicij iz državnega proračuna in postopek priprave načrta razvojnih programov državnega proračuna.”.
15. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
(razvitost občin)
(1) Razvitosti občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin določi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi metodologije, ki jo določi vlada z uredbo. Razvitost občin se določi praviloma za štiri leta, če z uredbo ni določeno drugače.
(2) Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju:
– kazalnikov razvitosti občine, ki so: bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine;
– kazalnikov ogroženosti občine, in sicer: indeksa staranja prebivalstva občine ter stopnje registrirane brezposelnosti in stopnje delovne aktivnosti na območju občine, ter
– kazalnikov razvojnih možnosti, ki so: kazalnik oskrbljenosti z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, kazalnik opremljenosti s kulturno infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture), delež območij Natura 2000 v občini in kazalnik poseljenosti občine.
(3) Vlada z uredbo iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi, kateri podatki Statističnega urada Republike Slovenije in drugih uradnih evidenc in za kakšna obdobja se upoštevajo pri izračunu kazalnikov iz prejšnjega odstavka ter določi organe, pristojne za pripravo podatkov.«.
16. člen
Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi:
»24.a člen
(določanje obsega sofinanciranja)
(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za posamezno investicijo, mora določiti obseg sofinanciranja investicije v skladu z naslednjimi merili:
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 0,9 – v višini 100% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,00 – v višini 90% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,10 – v višini 80% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,20 – v višini 70% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,40 – v višini 60% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;
– če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine večje od 1,40 – v višini 50% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost.
(2) Obseg sofinanciranja iz prejšnjega odstavka se lahko poveča za porabo sredstev občine, določenih v skladu s 23. členom tega zakona, na podlagi projektne dokumentacije, s katero je določen višji delež sofinanciranja, vendar le do višine zahtevka.«.
17. člen
V 36. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Do ureditve pripadnosti prihodkov od davka od nepremičnega premoženja z zakonom, ki ureja davek, prihodek od davka od premoženja na posest stavb pripada občini, na katere območju je stavba.«.
18. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen
(prihodki občin za financiranje primerne porabe za leta 2009, 2010 in 2011)
(1) Prihodki od dohodnine določeni v tretjem odstavku 6. člena tega zakona, ki pripadajo občinam za leta 2009, 2010 in 2011, se v posameznem letu zmanjšajo za na območju cele države v predpreteklem letu pobrane davčne prihodke občin, in sicer prihodke od: davka na dediščine in darila, davka na dobitke od klasičnih iger na srečo, davka na promet nepremičnin in upravnih taks, povečanih za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občin (v nadaljnjem besedilu: skupni davčni prihodki), in sicer:
1. za 24% skupnih davčnih prihodkov za leto 2009,
2. za 16% skupnih davčnih prihodkov za leto 2010,
3. za 8% skupnih davčnih prihodkov za leto 2011.
(2) Za ugotovitev prihodkov občine v skladu s 14. členom tega zakona in finančne izravnave iz državnega proračuna, ki se dodeli občini v skladu s 15. členom tega zakona, se šteje, da občina za financiranje primerne porabe v posameznem letu namenja še lastne prihodke od v predpreteklem letu na območju občine pobranega davka na dediščine in darila, davka na dobitke od klasičnih iger na srečo, davka na promet nepremičnin in upravne takse občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: davčni prihodki), povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občine, in sicer v višini:
1. 2009 – za 24% davčnih prihodkov,
2. 2010 – za 16% davčnih prihodkov,
3. 2011 – za 8% davčnih prihodkov.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)
Vlada in minister, pristojen za finance, izdata predpise, določene s tem zakonom, najpozneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
20. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 15., 16., 18. in 19. člen Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Drugi stavek prvega odstavka 112. člena ter drugi in tretji stavek četrtega odstavka in peti odstavek 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt) prenehajo veljati glede prihodkov iz 3. člena tega zakona 1. januarja 2009.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o merilih za razporejanje davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in davka od premoženja (Uradni list RS, št. 45/07 in 24/08 – ZDDKIS).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi do izdaje novih predpisov naslednji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– Uredba o določitvi nalog, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin in metodologije za izračun povprečnine (Uradni list RS, št. 91/07);
– Pravilnik o postopkih zadolževanja občin (Uradni list RS, št. 52/07);
– Sklep o določitvi stopnje razvitosti občin za leto 2008 (Uradni list RS, št. 43/08).
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij občin (Uradni list RS, št. 19/07 in 16/08), ki se uporablja še za dokončanje postopkov začetih do uveljavitve tega zakona.
21. člen
(uveljavitev tega zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/04-39/119
Ljubljana, dne 28. maja 2008
EPA 2008-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik
