Na podlagi drugega odstavka 19. člena ter petega in šestega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa pogoje za predelavo odpadkov iz biomase v trdno gorivo, ki se lahko uporablja brez omejitev v kurilnih napravah in industrijskih pečeh, ter pogoje za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, preden se uporabijo kot gorivo ali dajo v promet za uporabo kot gorivo v napravi za sosežig odpadkov.
(2) Za vprašanja v zvezi s predelavo odpadkov iz prejšnjega odstavka in splošnimi pogoji ravnanja s temi odpadki, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Ta uredba se uporablja za določitev pogojev za predobdelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo z:
– mehansko obdelavo, kot so drobljenje ali sekanje ter kakršnokoli mehansko izločanje gorljivih delov iz odpadkov, vključno z mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov,
– toplotno obdelavo, kot je dehidracija, zaradi zmanjšanja vsebnosti vode,
– mešanjem gorljivih tekočih odpadkov s trdnimi odpadki zaradi njihovega strjevanja,
– medsebojnim mešanjem odpadkov zaradi povečanja neto kurilne vrednosti trdnega goriva ali
– kombinacijo postopkov iz prejšnjih alinei.
(2) Postopki predobdelave nenevarnih odpadkov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za:
1. odpadke iz neonesnažene biomase:
– rastlinske odpadke iz kmetijstva in gozdarstva,
– rastlinske odpadke iz proizvodnje hrane,
– vlaknate rastlinske odpadke iz proizvodnje primarne papirne kaše in proizvodnje papirja iz papirne kaše,
– lesene gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov ter druge odpadke iz neonesnaženega lesa, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo v podskupine odpadkov s številkami 03 01, 15 01, 17 02 in 20 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov in so v 1. delu in 2. delu priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, označeni kot odpadni les 1. kategorije, in
– odpadke iz plute, ki niso obdelani z zaščitnimi sredstvi in premazi;
2. odpadke iz delno onesnažene biomase:
– lesene gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov ter druge odpadke iz neonesnaženega lesa, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo v podskupine odpadkov s številkami 03 01, 15 01, 17 02 in 20 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov in so v 1. in 2. delu priloge 1 te uredbe označeni kot odpadni les 2. kategorije,
– odpadke iz plute, ki so obdelani z zaščitnimi sredstvi in premazi, ki ne vsebujejo halogeniranih organskih spojin ali težkih kovin, ter
3. druge nenevarne odpadke:
– odpadke živalskega izvora,
– izrabljene avtomobilske gume,
– odpadna nenevarna topila in druge gorljive nenevarne tekoče odpadke,
– gorljive nenevarne ostanke iz predelave izrabljenih avtomobilov,
– blata komunalnih in industrijskih čistilnih naprav,
– pregnito blato iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov,
– nenevarne gorljive mulje,
– odpadno nenevarno plastiko brez polivinilkloridov,
– odpadni papir in tekstil,
– mešane komunalne odpadke in
– lesene gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov ter druge odpadke iz onesnaženega lesa, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo v podskupine odpadkov s številkami 03 01, 15 01, 17 02, 20 01 in 20 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov in so v 1. in 2. delu v prilogi 1 te uredbe označeni kot odpadni les 3. kategorije.
(3) Podroben seznam nenevarnih odpadkov iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 1.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se postopki predobdelave iz prvega odstavka tega člena lahko izvajajo v skladu s to uredbo za živalske stranske proizvode ali njihove predelane proizvode, če sta taka predobdelava in njen namen v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1576/2007 z dne 21. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 92/2005 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 glede načinov odstranjevanja oziroma uporabe živalskih stranskih proizvodov (UL L št. 340 z dne 21. 12. 2007, str. 89), ter določbami predpisov, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v Republiki Sloveniji.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. nenevarni odpadek je nenevarni odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
2. predelava nenevarnih odpadkov v trdno gorivo je predelava v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in zajema predobdelavo ter uporabo trdnega goriva;
3. predobdelava so vmesni postopki predelave odpadkov z oznakama R12 in R13 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. uporaba trdnega goriva je uporaba odpadkov kot gorivo po postopku predelave odpadkov z oznako R1 v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
5. trdno gorivo je nosilec energije v trdnem stanju, namenjen za energetsko pretvorbo;
6. biomasa so snovi rastlinskega izvora;
7. naprava je katerakoli tehnološka enota in pripadajoča oprema v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, za predobdelavo odpadkov, vključno z opremo za obdelavo odpadnih plinov oziroma odpadnih vod in opremo za ugotavljanje lastnosti trdnega goriva;
8. naprava za sosežig odpadkov je naprava za sosežig odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov;
9. imetnik odpadkov je imetnik odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
10. največja velikost delcev je velikost delcev, ki je enaka velikosti odprtine v situ, pri kateri se pri ugotavljanju velikosti delcev v gorivu preseje 95% mase trdnega goriva, pridobljenega z obdelavo odpadkov;
11. živalski stranski proizvodi so biološko razgradljivi proizvodi, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1, 2 in 3 v skladu z Uredbo 1774/2002/ES;
12. neonesnaženi les je les, ki ni tako obdelan z zaščitnimi sredstvi in premazi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine, da bi vsebnost ene ali več nevarnih snovi v njem presegla mejne vrednosti za vsebnost teh nevarnih snovi za obdelani les iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;
13. onesnaženi les je les, ki je tako obdelan z zaščitnimi sredstvi in premazi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine, da vsebnost najmanj ene od nevarnih snovi v njem presega mejno vrednost za vsebnost te nevarne snovi za obdelani les iz priloge 2 te uredbe;
14. mala kurilna naprava je mala kurilna naprava iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav;
15. srednja kurilna naprava je srednja kurilna naprava iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav;
16. velika kurilna naprava je velika kurilna naprava iz predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav;
17. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
18. mehanska obdelava mešanih komunalnih odpadkov je kakršno koli izločanje gorljivih frakcij komunalnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov vključno z izločanjem lahke frakcije komunalnih odpadkov v okviru mehansko-biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov;
19. mehansko-biološka obdelava je mehansko-biološka obdelava biološko razgradljivih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
20. neto kurilna vrednost je izračunana vrednost energije zgorevanja, preračunana na enoto mase goriva, ki se pridobi pri sežiganju trdnega goriva v kisiku pri takih pogojih, da vsa voda ostane v obliki vodnih par pri tlaku 0,1 MPa;
21. mediana je srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke izmerjenih vrednosti parametra trdnega goriva na dve, po številu izmerjenih vrednosti enaki polovici;
22. nenevarna plastika je plastika, ki ne vsebuje nevarnih snovi, tako da bi se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrstila med nevarne odpadke. Plastika iz polivinil-klorida se šteje za nevarno plastiko.

(1) V trdno gorivo je dovoljeno predelovati samo nenevarne odpadke iz 1. dela priloge 1 te uredbe.
(2) Predelava nevarnih odpadkov ali mešanic nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki v trdno gorivo za uporabo kot gorivo je prepovedana. Za mešanico nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki štejejo tudi nenevarni odpadki, ki so jim primešani:
– odpadki iz plute, obdelani z zaščitnimi sredstvi in premazi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine, in
– gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov ter drugi odpadki iz onesnaženega lesa, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo v podskupine odpadkov s številko 17 02 ter so v 2. delu priloge 1 te uredbe označeni kot odpadni les 4. kategorije.

(1) Vsebnost nevarnih snovi v trdnem gorivu iz neonesnažene biomase ne sme presegati največjih vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v naravnem lesu iz priloge 2 te uredbe.
(2) Za predobdelavo odpadkov iz neonesnažene biomase v trdno gorivo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov.
(3) Za uporabo trdnega goriva, pripravljenega iz odpadkov iz neonesnažene biomase, kot gorivo v mali ali srednji kurilni napravi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave.
(4) Za uporabo trdnega goriva, pripravljenega iz neonesnažene biomase, kot gorivo v napravi za sosežig odpadkov ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za sosežiganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov.
(5) Za uporabo trdnega goriva, pripravljenega iz odpadkov iz neonesnažene biomase, kot gorivo v veliki kurilni napravi ali v drugi napravi za sosežig odpadkov je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, če je pridobitev tega dovoljenja zahtevana s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(6) Če gre za neonesnaženo biomaso iz lesnih tvoriv ali obdelanega neonesnaženega lesa, morata oseba, ki predeluje odpadke iz neonesnažene biomase v trdno gorivo, in oseba, ki uporablja neonesnaženo biomaso kot gorivo, voditi evidenco o pripravi oziroma uporabi neonesnažene biomase, ki vsebuje predvsem podatke o količini uporabljene neonesnažene biomase, njenem izvoru ter vsebnosti nevarnih snovi v njej.
(7) Evidenco o pripravi oziroma uporabi neonesnažene biomase iz prejšnjega odstavka je treba voditi na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na svojih spletnih straneh.

(1) Vsebnost nevarnih snovi v trdnem gorivu iz delno onesnažene biomase ne sme presegati mejnih vrednosti za vsebnost nevarnih snovi za obdelani les iz priloge 2 te uredbe.
(2) Za predobdelavo odpadkov iz delno onesnažene biomase v trdno gorivo je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz delno onesnažene biomase, je prepovedano uporabljati kot gorivo v malih kurilnih napravah in srednjih kurilnih napravah z vhodno toplotno močjo, ki je manjša od 1 MW.
(4) Za uporabo trdnega goriva, pripravljenega iz odpadkov iz delno onesnažene biomase, kot gorivo v napravi za sosežig odpadkov, vključno s srednjo kurilno napravo z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za sosežiganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov.
(5) Za uporabo trdnega goriva, pripravljenega iz odpadkov iz delno onesnažene biomase, kot gorivo v napravi za sosežig odpadkov, vključno s srednjo kurilno napravo z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, če tako določa predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, oziroma predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(1) Drugi nenevarni odpadki so odpadki, navedeni v 3. točki drugega odstavka 2. člena te uredbe.
(2) Trdno gorivo, pridobljeno iz drugih nenevarnih odpadkov, se glede na neto kurilno vrednost in vsebnost nevarnih snovi uvršča v enega od petih razredov iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski seznam trdnih goriv). Merila za razvrščanje trdnih goriv v razrede iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv so določena v tehničnih specifikacijah SIST-TS CEN/TS 15359.
(3) Za predobdelavo drugih nenevarnih odpadkov v trdno gorivo je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Trdno gorivo, pripravljeno iz drugih nenevarnih odpadkov, je prepovedano uporabljati kot gorivo v malih kurilnih napravah.
(5) Trdno gorivo, pripravljeno iz drugih nenevarnih odpadkov, se lahko uporablja kot gorivo v katerikoli napravi za sosežig odpadkov, za kar je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za sosežiganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov.
(6) Če je naprava za sosežig odpadkov iz prejšnjega odstavka srednja kurilna naprava, mora biti njena vhodna toplotna moč večja od 1MW, pri čemer za trdno gorivo, ki se lahko v njej uporablja, velja, da:
1. mora biti pripravljeno iz:
– blata komunalnih ali industrijskih čistilnih naprav,
– pregnitega blata iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov,
– nenevarnih gorljivih muljev,
– odpadnega papirja,
– odpadne nenevarne plastike brez polivinilkloridov,
– mešanih komunalnih odpadkov ali
– lesenih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter drugih odpadkov iz onesnaženega lesa, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo v podskupine odpadkov s številkami 03 01, 15 01, 17 02, 20 01 in 20 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov in so v 1. in 2. delu priloge 1 te uredbe označeni kot odpadni les 3. kategorije, in
2. se mora uvrščati glede na:
– neto kurilno vrednost v 1., 2. ali 3. razred iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv,
– vsebnosti klora v 1. ali 2. razred iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv in
– vsebnosti nevarnih snovi (živo srebro, kadmij in žveplo) v 1. razred iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv.

(1) Upravljavec naprave, ki izvaja predobdelavo odpadkov iz delno onesnažene biomase, in upravljavec naprave, ki izvaja predobdelavo drugih nenevarnih odpadkov, morata imeti poslovnik za obratovanje naprave za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo po postopkih z oznako R12 in R13 (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
(2) Poslovnik obsega:
1. naziv upravljavca;
2. vrsto in zmogljivost naprave;
3. vrste in količine nenevarnih odpadkov, iz katerih skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem pripravlja trdno gorivo;
4. način vzorčenja odpadkov, ki zagotavlja homogenost vzorcev, namenjenih ugotavljanju aritmetične sredine in mediane parametrov trdnega goriva, če največja velikost posameznih delcev v trdnem gorivu, pripravljenem iz delno onesnažene biomase ali iz drugih nenevarnih odpadkov, razen izrabljenih avtomobilskih gum, presega 50 mm, za izrabljene avtomobilske gume pa 150 mm;
5. podatke o obratovanju naprave:
– obratovalni čas,
– opis načina prevzemanja in preverjanja lastnosti prevzetih odpadkov,
– opis načina in postopkov predobdelave odpadkov,
– opis ravnanja z odpadnimi vodami,
– opis ravnanja z neželenimi primesmi in preostanki odpadkov po predelavi ter
– opis skladiščenja, pakiranja in dajanja trdnega goriva v uporabo;
6. navodila za vzdrževalna dela na napravi;
7. navodila za redne tehnične preglede naprave, vključno z opremo za ugotavljanje lastnosti trdnega goriva;
8. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
(3) Poslovnik mora imeti naslednje priloge:
– tehnološki projekt naprave, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje,
– program prevzemanja in preverjanja lastnosti prevzetih odpadkov,
– program ugotavljanja lastnosti trdnega goriva, vključno z vzorčenjem in merjenjem parametrov trdnega goriva,
– načrt ravnanja z odpadki, izdelan v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Upravljavec naprave za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo po postopkih z oznako R12 in R13 mora vodenje evidence, določene s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, zagotoviti v obliki obratovalnega dnevnika.
(5) V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo podatki o:
– količini in vrsti nenevarnih odpadkov, predelanih v trdno gorivo,
– opravljenih meritvah parametrov trdnega goriva,
– dajanju trdnega goriva v promet ali v uporabo,
– opravljenih vzdrževalnih delih na napravi za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in
– izrednih in drugih pomembnih dogodkih v zvezi z obratovanjem opreme.
(6) Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi in ga hraniti do prenehanja obratovanja naprave za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo.

(1) Upravljavec naprave, ki izvaja predobdelavo odpadkov iz delno onesnažene biomase, in upravljavec naprave, ki izvaja predobdelavo drugih nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, morata zagotoviti, da se:
– lastnosti trdnega goriva redno ugotavljajo na podlagi meritev parametrov trdnega goriva, v obsegu, ki je v skladu s tehnično specifikacijo SIST-TS CEN/TS 15359 obvezen obseg meritev parametrov trdnega goriva,
– na podlagi rezultatov meritev iz prejšnje alinee trdno gorivo redno uvršča v razrede iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv na podlagi meril iz tehnične specifikacije SIST-TS CEN/TS 15359 in
– lastnosti trdnega goriva dokumentirajo v obliki poročila v skladu s tehnično specifikacijo SIST-TS CEN/TS 15359.
(2) Poleg ugotavljanja lastnosti trdnega goriva iz prejšnjega odstavka mora oseba, ki predobdeluje odpadke iz delno onesnažene biomase v trdno gorivo, izvajati tudi meritve parametrov odpadnega lesa, za katere so v prilogi 2 te uredbe določene mejne vrednosti, in na podlagi rezultatov teh meritev zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka 6. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena oseba, ki predobdeluje lastne odpadke iz delno onesnažene biomaso v trdno gorivo, ki ga uporablja kot edino trdno gorivo iz odpadkov v svojih napravah za sosežig odpadkov, lahko izvaja samo meritve parametrov odpadnega lesa, za katere so v prilogi 2 te uredbe določene mejne vrednosti, in na podlagi rezultatov teh meritev zagotavlja izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka 6. člena te uredbe.

(1) K vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz drugega odstavka 6. člena in okoljevarstvenega dovoljenja iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe je treba poleg podatkov in prilog iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, priložiti tudi predlog poslovnika iz 8. člena te uredbe.
(2) Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz drugega odstavka 6. člena in okoljevarstvenega dovoljenja iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe mora načrt ravnanja z odpadki poleg podatkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, vsebovati tudi podatke o:
1. sistemu kakovosti upravljanja proizvodnje in dajanja trdnega goriva v uporabo v skladu z opisom sistema kakovosti iz tehnične specifikacije SIST-TS CEN/TS 15358;
2. načinu uvrščanja pripravljenega trdnega goriva v razrede iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv v skladu s tehnično specifikacijo SIST-TS CEN/TS 15359;
3. načinu označevanja trdnega goriva;
4. obliki zapisa poročila o lastnostih trdnega goriva in o njegovi uvrstitvi v razred iz klasifikacijskega seznama trdnih goriv v skladu s tehnično specifikacijo SIST-TS CEN/TS 15359;
5. merilnih metodah za ugotavljanje parametrov trdnega goriva, vključno z oceno o skladnosti uporabljenih merilnih metod z metodami iz tehničnih specifikacij SIST-TS CEN/TS na področju predelave nenevarnih odpadkov v trdno gorivo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka oseba, ki predobdeluje lastne odpadke iz delno onesnažene biomase v trdno gorivo, ki ga uporablja kot edino trdno gorivo iz odpadkov v svojih napravah za sosežig odpadkov, predloži k načrtu ravnanja z odpadki samo podatke iz 1. in 5. točke prejšnjega odstavka.
(4) Če so med nenevarnimi odpadki tudi živalski stranski proizvodi ali živalske beljakovine in masti, ki nastanejo s toplotno obdelavo živalskih stranskih proizvodov, ministrstvo o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja iz 7. člena te uredbe obvesti Veterinarsko upravo Republike Slovenije in ji pošlje njegovo kopijo.
(5) Poročilo v skladu s tehnično specifikacijo SIST-TS CEN/TS 15359 iz 4. točke drugega odstavka tega člena lahko izdeluje oseba, ki je pridobila pooblastilo za izdelavo ocene odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih odpadkov.

Poleg vsebine, ki jo za okoljevarstveno dovoljenje določa predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prejšnjega člena določi tudi:
1. podrobnejšo vsebino poslovnika in obratovalnega dnevnika iz 8. člena te uredbe;
2. način skladiščenja trdnega goriva pred uporabo;
3. način dajanja trdnega goriva v uporabo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje imetnik odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 4. člena te uredbe predeluje nevarne odpadke ali mešanice nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki v trdno gorivo;
– v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe predobdeluje v trdno gorivo delno onesnaženo biomaso, v kateri vsebnost nevarnih snovi presega mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi za obdelani les iz priloge 2 te uredbe;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz delno onesnažene biomase v mali kurilni napravi ali v srednji kurilni napravi z vhodno toplotno močjo, manjšo od 1 MW;
– v nasprotju s petim odstavkom 6. člena te uredbe nima okoljevarstvenega dovoljenja za uporabo trdnega goriva, pripravljenega iz odpadkov iz delno onesnažene biomase, če tako določa predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;
– v nasprotju s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe nima okoljevarstvenega dovoljenja za predobdelavo drugih nenevarnih odpadkov v trdno gorivo;
– v nasprotju s prepovedjo iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz drugih nenevarnih odpadkov v malih kurilnih napravah;
– v nasprotju s petim odstavkom 7. člena te uredbe nima okoljevarstvenega dovoljenja za uporabo trdnega goriva v napravi za sosežig odpadkov, pripravljenega iz drugih nenevarnih odpadkov;
– v nasprotju s šestim odstavkom 7. člena te uredbe uporablja trdno gorivo, pripravljeno iz drugih nenevarnih odpadkov, v srednji kurilni napravi z vhodno toplotno močjo, ki je manjša od 1 MW, ali v srednji kurilni napravi uporablja trdno gorivo, ki ne izpolnjuje zahtev iz šestega odstavka 7. člena te uredbe, in
– kot oseba, ki izvaja predobdelavo odpadkov iz delno onesnažene biomase v trdno gorivo, ne izvaja meritev parametrov odpadnega lesa v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izvaja predobdelavo odpadkov, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena te uredbe uporablja trdno gorivo iz neonesnažene biomase, v kateri vsebnost nevarnih snovi presega mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi za obdelani les iz priloge 2 te uredbe;
– v nasprotju s šestim odstavkom 5. člena te uredbe ne vodi evidence o pripravi oziroma uporabi neonesnažene biomase iz lesnih tvoriv ali obdelanega neonesnaženega lesa;
– v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena te uredbe nima poslovnika ali poslovnik ne izpolnjuje zahtev iz drugega ali tretjega odstavka 8. člena te uredbe;
– ne vodi evidence v obliki obratovalnega dnevnika v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te uredbe,
– ne ugotavlja lastnosti trdnega goriva v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(3) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje imetnik odpadkov, ki je fizična oseba.
(4) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba imetnika odpadkov ali osebe, ki izvaja predobdelavo odpadkov.

(1) Obstoječi predelovalci nenevarnih odpadkov v gorivo, ki predelujejo odpadke v gorivo iz delno onesnažene biomase, ki nastaja zaradi izvajanja njihove lastne dejavnosti, in uporabljajo to gorivo v svojih napravah za sosežig odpadkov, se morajo prilagoditi določbam te uredbe v 30 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Obstoječi predelovalci nenevarnih odpadkov v gorivo, ki predelujejo odpadke v gorivo iz delno onesnažene biomase, ki ne nastaja zaradi izvajanja njihove lastne dejavnosti, in uporabljajo to gorivo v svojih napravah za sosežig odpadkov ali ga dajejo v promet, se morajo prilagoditi določbam te uredbe v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(3) Obstoječi predelovalci nenevarnih odpadkov v gorivo, ki predelujejo odpadke v gorivo iz nenevarnih odpadkov, ki niso delno onesnažena biomasa, in uporabljajo to gorivo v svojih napravah za sosežig odpadkov ali ga dajejo v promet, se morajo prilagoditi določbam te uredbe v 18 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(4) Če obstoječi predelovalec nenevarnih odpadkov v gorivo predeluje v trdno gorivo samo odpadke iz neonesnažene biomase ali uporablja take odpadke kot gorivo v svojih napravah za sosežiganje odpadkov, lahko od ministrstva zahteva izbris iz evidence predelovalcev odpadkov. K zahtevi za izbris iz evidence predelovalcev je treba priložiti podatke o letni količini uporabljene neonesnažene biomase ter podatke in dokazila o njenem izvoru ter vsebnosti nevarnih snovi v njej.

(1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe za predelavo nenevarnih odpadkov iz 2. člena te uredbe po postopkih R12 in R13 v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v povezavi s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.
(2) Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo nenevarnih odpadkov iz 2. člena te uredbe po postopkih R12 in R13, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se zaključijo v skladu z določbami te uredbe za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predobdelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo.
(3) Postopki izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo neonesnažene biomase, začeti pred uveljavitvijo te uredbe in za katere po določbah te uredbe pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predobdelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo ni več potrebna, se ustavijo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.