Na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
Ta uredba določa kriterije za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.
2. člen
(obseg veljavnosti)
(1) Subjekti, za katere veljajo določbe te uredbe in sestavljajo javni sektor, so vsi subjekti iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS in subjekti, ki so navedeni v Sklepu o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).
(2) Položajni dodatek po tej uredbi pripada javnim uslužbencem v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H, I in J, kot so opredeljene v 7. členu ZSPJS.
II. KRITERIJI ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA
3. člen
(položajni dodatek)
(1) Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.
(2) Javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek v primeru, ko so v posamezni notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposleni najmanj 3 javni uslužbenci, vključno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranje organizacijski enoti.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena pripada javnim uslužbencem položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, če poleg svojega dela vodijo, usklajujejo in nadzirajo delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb, ki opravljajo delo po drugih pravnih podlagah. Položajni dodatek jim pripada, če je iz akta delodajalca razvidno, da opravlja navedene naloge, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.
4. člen
(kriteriji)
Kriterija za določitev višine položajnega dodatka sta naslednja:
– število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti,
– izobrazbena struktura javnih uslužbencev v notranji organizacijski enoti.
5. člen
(višina položajnega dodatka glede na število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti)
Višina položajnega dodatka se določi glede na število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti, in sicer:
+--------------------------------+-----------------------------+
| Število zaposlenih na |Odstotek položajnega dodatka |
| sistemiziranih delovnih mestih | |
| in v nazivih (DM/N) v notranji | |
| organizacijski enoti | |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 51 ali več DM/N | 10% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 41 do 50 DM/N | 8% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 31 do 40 DM/N | 6% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 21 do 30 DM/N | 4% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 11 do 20 DM/N | 3% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| 3 do 10 DM/N | 2% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
6. člen
(višina položajnega dodatka glede na zahtevano izobrazbo javnih uslužbencev po skupinah tarifnih razredov v notranji organizacijski enoti)
(1) Višina položajnega dodatka se določi glede na prevladujočo zahtevano izobrazbo javnih uslužbencev po skupinah tarifnih razredov v notranji organizacijski enoti, za katero se položajni dodatek določa, in sicer:
+--------------------------------+-----------------------------+
| Pretežna zahtevana izobrazba |Odstotek položajnega dodatka |
| javnih uslužbencev po skupinah | |
| tarifnih razredov v notranji | |
| organizacijski enoti | |
+--------------------------------+-----------------------------+
| VIII. in IX. tarifni razred | 10% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
|VII/1. in VII/2. tarifni razred | 7% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| V. in VI. tarifni razred | 5% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
| IV. ali nižji tarifni razred | 3% osnovne plače |
+--------------------------------+-----------------------------+
(2) Pri določitvi tega dela položajnega dodatka se upošteva tista izobrazbena struktura, ki prevladuje glede na število javnih uslužbencev po posameznih skupinah tarifnih razredov. V primeru, da je število javnih uslužbencev glede na izobrazbeno strukturo enako porazdeljeno, se šteje, da prevladuje višja izobrazbena struktura.
7. člen
(izračun višine položajnega dodatka)
Višina položajnega dodatka se izračuna tako, da se seštejejo odstotki položajnega dodatka na podlagi kriterijev iz 5. in 6. člena te uredbe.
8. člen
(sprememba števila zaposlenih in/ali izobrazbene strukture)
V primeru spremembe števila zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in/ali izobrazbene strukture javnih uslužbencev se spremembe upoštevajo pri izračunu višine položajnega dodatka dvakrat letno, in sicer 1. januarja in 1. julija.
III. KONČNA DOLOČBA
9. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS.
Št. 00714-10/2008/19
Ljubljana, dne 29. maja 2008
EVA 2007-3111-0077
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
