Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2008.

V Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, in 15/08 – ZPacP) se v 7. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zdravniška delovna mesta se v mreži javne zdravstvene službe razporedijo po strokovnih področjih:
– v javnih zdravstvenih zavodih;
– v oddelkih medicinskih fakultet;
– pri drugih pravnih ali fizičnih osebah s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).«.

Za 10. členom se doda novi 10.a člen, ki se glasi:

Ne glede na prejšnji člen sme zdravnik s strokovnim izpitom samostojno opravljati vse dejavnosti, ki so navedene v programu pripravništva za poklic zdravnik, ter v obsegu teh dejavnosti predpisovati zdravila in medicinske pripomočke.
Izvajalci javne zdravstvene službe morajo v primeru nezasedenih zdravniških mestih ponuditi zaposlitev zdravnikom z opravljenim strokovnim izpitom.«.

Za 12.a členom se dodata nova 12.b in 12.c člen, ki se glasita:

Ne glede na določbo 10. člena tega zakona zdravnik specialist, državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravniško službo in svoj poklic v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji opravlja zdravniško službo občasno ali priložnostno v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1430/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi prilog II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 320 z dne 6. 12. 2007, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES).
Občasna oziroma priložnostna narava opravljanja zdravniške službe iz prejšnjega odstavka se oceni za vsak primer posebej glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost opravljanja zdravstvenih storitev.
Pred prvim opravljanjem občasne oziroma priložnostne zdravniške službe mora ponudnik storitev to prijaviti ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
Prijava, ki jo ponudnik storitev lahko odda pisno ali elektronsko, mora vsebovati:
– potrdilo o državljanstvu;
– potrdilo, da ponudnik storitev v skladu s predpisi države sedeža lahko opravlja svoj poklic in zdravstvene storitve ter da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano niti začasno izvajanje teh zdravstvenih storitev;
– dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
– podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo.
Po prejemu popolne prijave ministrstvo, pristojno za zdravje, obvesti zbornico, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register zdravnikov.
Prijavo je treba podaljšati ob prvem občasnem opravljanju zdravniške službe v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu, če je ponudnik storitev že opravljal te storitve v Republiki Sloveniji.
Ponudnik storitev prevzema za svoje delo etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji za zdravnike.
Po končanem opravljanju občasne oziroma priložnostne zdravniške službe zbornica izbriše ponudnika storitev iz registra, razen če je vložena vloga za podaljšanje prijave iz šestega odstavka tega člena.

Ponudnik storitev opravlja zdravniške storitve iz prejšnjega člena z nazivom poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.«.

V II. poglavju se naslov 2. točke spremeni tako, da se glasi »Pripravništvo«.

V 14. členu se v prvem odstavku beseda »sekundarij« nadomesti z besedo »pripravnik«, drugi stavek pa spremeni tako, da se glasi: »Pripravništvo traja šest mesecev in se konča s strokovnim izpitom.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Vsebino in potek programa pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister na predlog zbornice.«.
Tretji odstavek se črta.

V 15. členu se beseda »sekundariji« nadomesti z besedo »pripravniki«.

V 16. členu se v drugem odstavku beseda »sekundarijata« nadomesti z besedo »pripravništva«.

V 17. členu se v prvem odstavku črta besedilo »v sodelovanju z medicinsko fakulteto«.
V drugem odstavku se beseda »imenovanje« nadomesti z besedama »postopek imenovanja«, za besedo »zbornica« pa se doda besedilo »v soglasju z ministrom«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Programi specializacij morajo biti po vsebini primerljivi s programi drugih držav članic Evropske unije, če ti obstajajo, in smejo biti največ eno leto daljši od obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.«.

V 18. členu se v prvem stavku prvega odstavka za besedo »razpisa« postavi vejica in doda besedilo: »ki se izvede za posamezna območja, določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: regija)«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za razpisane specializacije v posameznih regijah, ki so ostale nezasedene, ostane razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega razpisa.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo novi tretji, četrti in peti odstavek.

Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:

Tri leta po sprejetju nove specializacije zbornica zdravniku specialistu, ki je najmanj šest let delal na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije, in je opravil vse s programom specializacije s tega področja predpisane posege, poleg naziva specialista te specialnosti, za katerega je opravil specializacijo in specialistični izpit, podeli tudi naziv specialista in licenco z novega področja.
Zdravniku specialistu, ki je opravil specializacijo in specialistični izpit na področju, za katerega se ne more oziroma ne more več podeliti specialistični naslov, zbornica prizna specialistični naslov na strokovnem področju, ki je vsebinsko najbližje vsebini opravljene specializacije, in podeli licenco, če je opravil s programom te specializacije predpisane posege.
Način podelitve specialističnega naslova in licence iz tega člena predpiše zbornica v soglasju z ministrom.«.

V 20. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na prejšnji odstavek lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh del in storitev.«.

21., 22. in 23. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

Minister na predlog zbornice predpiše organizacijske, kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti za izvajanje pripravništva in specializacij. V tem predpisu se določijo tudi merila za določitev trajanja izpolnjevanja pogojev.

Minister na predlog zbornice s sklepom pooblasti izvajalce iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci) za izvajanje vrste in obsega pripravništva in specializacij. V sklepu določi tudi število delovnih mest za usposabljanje zdravnikov in obdobje veljavnosti pooblastila.
Če se v postopku strokovnega ali upravnega nadzora ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ni izvedel naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, mu minister na podlagi obrazloženega predloga zbornice lahko s sklepom odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo podeljeno.

Pooblaščeni izvajalci morajo pripravnikom in specializantom omogočiti usposabljanje v okviru števila odobrenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov.
Usposabljanje specializanta se izvaja pri pooblaščenih izvajalcih v regiji, za katero je bil izveden javni razpis. Zunaj regije pa se izvaja, če v njej za to specializacijo ni pooblaščenega izvajalca ali če pooblaščeni izvajalec nima prostega delovnega mesta za tako usposabljanje.
Specializant se zaposli za čas trajanja specializacije praviloma v javnem zdravstvenem zavodu, ki ga na podlagi meril iz predpisa iz 21. člena tega zakona določi zbornica, in sicer v regiji, za katero opravlja specializacijo.
Pogodba o zaposlitvi poleg splošnih pogojev iz zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe vsebuje najmanj:
– vrsto specializacije,
– trajanje specializacije,
– program specializacije,
– obveznosti specializanta glede povračila stroškov iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.
V času kroženja pri pooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.«.

V 24. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Pooblaščeni izvajalci zbornici sporočajo:«.
V tretji alineji se za besedo »pripravnikov« črta vejica in beseda »sekundarijev«.

V 25. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Plače in nadomestila pripravnikov v mreži javne zdravstvene službe, tudi državljanov držav članic Evropske unije, se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti in peti odstavek, ki postaneta nova tretji in četrti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»Sredstva za plače specializantov in druge s pogodbo dogovorjene stroške v zvezi s specializacijo javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma pooblaščenemu izvajalcu, pri katerem se bo specializant zaposlil, zagotovi zavod.
Specializant, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja pri izvajalcu zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe v okviru regije, za katero je opravljal specializacijo, za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije in specializant, ki mu je bila v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, mora zavodu povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.«.

Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Mentorje imenuje zbornica na predlog pooblaščenega izvajalca.«.

V 34. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, se licenca ne podeli.«.

V 37. členu se v tretjem odstavku v peti alinei besedi »s pacienti« nadomestita z besedama »z bolniki«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti.«.

V 41.a členu se črtata drugi in tretji odstavek.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta nova drugi in tretji odstavek.
V novem drugem odstavku se črtata drugi in tretji stavek.
Novi tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za koncesionarja se ordinacijski čas določi v koncesijski pogodbi.«.

Za 41.d členom se doda nov 41.e člen, ki se glasi:

Koncesionar med svojo odsotnostjo v okviru svojega ordinacijskega časa zagotovi, da zdravniško službo opravi zdravnik z isto strokovno usposobljenostjo, ki ga nadomešča (v nadaljnjem besedilu: nadomestni zdravnik).
Ne glede na prejšnji odstavek sme biti koncesionar brez nadomestnega zdravnika odsoten skupno največ 14 dni na leto, od tega največ dva delovna dneva zaporedoma. Omejitev ne velja za primer bolniške odsotnosti z dela.
O svoji odsotnosti in nadomestnem zdravniku koncesionar ustrezno obvesti bolnike.«.

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dežurstvo je posebna oblika dela, s katero se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo.
Vse ure v dežurstvu se s stališča pravice do odmorov in počitkov štejejo v delovni čas. Za vse ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada zdravniku dodatek za delo preko polnega delovnega časa po kolektivni pogodbi.
Plačilo za dežurstvo se všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zdravniku, ki je dopolnil 55 let, praviloma ni treba opravljati dežurstva, ob pogojih, ki jih predpiše minister.«.

V 42.a členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Trajanje in razporejanje pripravljenosti se uredi s soglasjem zdravnika. Zdravnika, ki takšnega soglasja ne da, delodajalec ne sme diskriminirati. S sporazumom med predstavnikom zdravniškega sindikata in delodajalcem se lahko določijo primeri, ko ta lahko zdravnike zaradi zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči razporedi v pripravljenost z enostranskim aktom delodajalca.
Če so zdravniki razporejeni v pripravljenost na podlagi enostranskega akta iz prejšnjega odstavka, so lahko razporejeni največ osemkrat mesečno v povprečju šestih mesecev, pri čemer ena stalna pripravljenost ne sme trajati več kot 16 ur od ponedeljka do petka oziroma ne več kot 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je zdravnik lahko razporejen v stalno pripravljenost le trikrat mesečno v povprečju treh mesecev.
Če se pripravljenost kot svetovanje zagotavlja po telekomunikacijskih sredstvih, se takšna pripravljenost uredi z dogovorom med delodajalcem in zdravnikom.«.

Za 45.a členom se doda nov 45.b člen, ki se glasi:

Koncesionar se mora vključiti v program zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči na območju, kjer opravlja zdravniško službo, pri izvajalcu, ki zagotavlja izvajanje te pomoči.
Na področju primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva se koncesionar vključuje v zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči pod enakimi pogoji za delo in za enako plačilo kot zdravnik, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu. Enako plačilo pomeni, da koncesionar prejme plačilo v višini stroška, ki bi ga imel izvajalec neprekinjene nujne zdravniške pomoči, če bi bil koncesionar zaposlen pri tem izvajalcu. Ob opravičeni odsotnosti koncesionarja, ki je predviden za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, priskrbi nadomestnega zdravnika izvajalec neprekinjene nujne zdravniške pomoči.
Pogoji za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči iz drugega odstavka tega člena ter medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo med koncesionarjem in izvajalcem neprekinjene nujne zdravniške pomoči.
Organizacijo in razpored dela za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči določi izvajalec neprekinjene nujne zdravniške pomoči.«.

V 54. členu se za besedo »zdravniku« doda besedilo »na podlagi pisnega pooblastila bolnika«.

V 62. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»Zdravniki imajo naslednje nazive:
– doktor medicine oziroma doktor dentalne medicine,
– specialist,
– primarij,
– svetnik,
– višji svetnik.
Zdravniki uporabljajo nazive primarij, svetnik ali višji svetnik skupaj z nazivi iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka.
Pogoje in postopek za razvrstitev v nazive iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena določi minister.«.

V 64. členu se v drugem odstavku besedilo »63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98 in 6/99)« nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.

Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Plača zdravnikov, ki delajo kot javni uslužbenci, je določena z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami.
Če je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja zdravstvene dejavnosti, lahko javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, sklene za opravljanje zdravniške službe podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravnikom, zaposlenim pri tem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ne glede na to, za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. Podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava je mogoče skleniti le v primerih, če:
– za izvajanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega,
– obstaja pomanjkanje ustrezno usposobljenih zdravnikov,
– se izvajajo zdravstvene storitve izven rednega programa dela javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost ali
– zdravnik izvaja druge zdravstvene storitve, ki niso zajete v okviru del in nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi.
Podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava je mogoče skleniti največ za tolikšen obseg zdravstvenih storitev, da čas, potreben za njihovo izvedbo, ne presega tretjine polnega delovnega časa zdravnika, pri čemer je trajanje pogodbe lahko največ šest mesecev. Pri izvajanju podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava morajo biti zdravniku, upoštevaje tudi njegovo delo po pogodbi o zaposlitvi, zagotovljeni počitki skladno z 41.d členom tega zakona.
Če je zdravnik zaposlen pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, s katero sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava, mora javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, predhodno zagotoviti, da zdravnik v okviru pogodbe o zaposlitvi opravi s to pogodbo, splošnim aktom ali delovnim načrtom določen obseg dela oziroma zdravstvenih storitev. Če je zdravnik zaposlen pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, mora za sklenitev podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava predhodno pridobiti pisno soglasje delodajalca.
V podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava stranki dogovorita plačilo v odvisnosti od števila in vrste zdravstvenih storitev, v skladu z merili, ki jih določi Vlada Republike Slovenije.«.

Črta se 68. člen.

V 71. členu se v prvem odstavku v 3. točki beseda »sekundarijat« nadomesti z besedo »pripravništvo«.

VIII.a poglavje se spremeni tako, da se glasi:

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, razen določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov in katerih izvajanje nadzoruje Inšpektorat Republike Slovenije za delo, in določb, ki se nanašajo na znanje in rabo slovenskega jezika in katerih izvajanje nadzoruje inšpektor na ministrstvu, pristojnem za kulturo.«.

V 77. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, z globo od 400 do 600 eurov pa zasebna ordinacija, če za opravljanje občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev sklene pogodbo s ponudnikom storitev, ki ni vložil oziroma podaljšal pisne prijave iz 12.b člena tega zakona.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, z globo od 400 do 600 eurov pa zasebna ordinacija, če ravna v nasprotju s 23. členom tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »60.000 do 100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »250 do 400 eurov«, besedi »prejšnjega odstavka« pa z besedilom »prvega in drugega odstavka tega člena«.

V 78. členu se v prvem odstavku besedilo »150.000 do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »600 do 4.000 eurov«, besedilo »110.000 do 500.000 tolarjev« pa z besedilom »450 do 650 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »60.000 do 100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »250 do 400 eurov«.

V 79. členu se v prvem odstavku besedilo »150.000 do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »600 do 4.000 eurov«, besedilo »110.000 do 500.000 tolarjev« pa z besedilom »450 do 650 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »120.000 do 150.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »500 do 650 eurov«.

V 80. členu se v prvem odstavku besedilo »150.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »650 do 1.200 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »1.500.000 do 5.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »6.000 do 20.000 eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »200.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »800 do 1.200 eurov«.
V četrtem odstavku se besedilo »250.000 do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.000 do 4.000 eurov«.

V 81. členu se v napovednem stavku besedilo »150.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »650 do 1.200 eurov«.
Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. če opravlja zdravilsko dejavnost (37. člen);«.
Dosedanje 5. do 9. točka postanejo 6. do 10. točka.

Za 81. členom se doda nov 81.a člen, ki se glasi:

Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik storitev, ki pred prvim opravljanjem občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev ne vloži pisne prijave iz 12.b člena tega zakona.
Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik, ki ne zagotovi nadomestnega zdravnika v skladu z 41.e členom tega zakona.
Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik, ki se ne vključi v program zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči v skladu s 45.b členom tega zakona.«.

Določbe 18.a člena zakona se smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona.
V primerih iz prejšnjega odstavka je treba zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona.

Plače in nadomestila pripravnikov drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev s seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Določbe 42. člena zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, in 65. člena zakona v delu, ki se nanaša na sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava, se smiselno uporabljajo tudi za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce s seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti.

Zdravniku, ki je pred uveljavitvijo tega zakona opravil sekundarijat in preizkus usposobljenosti ter začel specializacijo, se lahko izda licenca za splošno medicino, vendar najdlje za obdobje predpisane specializacije, podaljšano za eno leto.

Koncesijske pogodbe, ki so bile sklenjene do uveljavitve tega zakona in veljajo tudi po uveljavitvi tega zakona, se uskladi z 41.e in 45.b členom zakona v dveh mesecih od njegove uveljavitve. Usklajene koncesijske pogodbe se pošljejo ministrstvu.

Zdravnik, ki je začel opravljati specializacijo pred uveljavitvijo tega zakona in je do njegove uveljavitve opravil več kakor tretjino predpisanega programa, dokonča specializacijo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Zdravnik, ki je začel opravljati specializacijo pred uveljavitvijo tega zakona in je do njegove uveljavitve opravil manj od tretjine predpisanega programa, dokonča specializacijo po tem zakonu.
Postopek javnega razpisa specializacij, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključi.
Zdravnik, ki je začel opravljati sekundarijat pred uveljavitvijo tega zakona, lahko dokonča sekundarijat po predpisih o sekundarijatu, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali pa ga opravlja tudi do začetka opravljanja specializacije, če se mu specializacijo odobri najkasneje do poteka programa sekundarijata.

Predpisi iz 14., 18.a in 21. člena zakona se sprejmejo v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
Predpisa iz prvega in drugega odstavka 17. člena zakona se sprejmeta v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
Predpisa iz tretjega odstavka 62. člena in četrtega odstavka 42. člena zakona se uskladita s tem zakonom v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz petega odstavka 26. člena tega zakona do 1. januarja 2009.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/08), 40. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07) ter Uredba o merilih za opredelitev in za določanje obsega aktivnih in neaktivnih ur dežurstva zaposlenih v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 94/06).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe drugega do petega odstavka 26. člena tega zakona pa se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve uredbe iz petega odstavka 26. člena tega zakona.