Na podlagi sedmega odstavka 109. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-UPB1 in 69/06 – ZOIPub) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

Ta splošni akt določa metodologijo strokovnega nadzorstva glede programskih zahtev in omejitev v radijskih in televizijskih programih, s katero je podrobneje določen način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 3. in 5. oddelka drugega poglavja, tretje in četrte alineje prvega odstavka 106. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-UPB1 in 69/06-ZOIPub; v nadaljevanju: ZMed) ter tehnične značilnosti in oprema posnetkov, ki jih zahteva Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija).

(1) Izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev v radijskih ali televizijskih programih izdajateljev, ki so vključeni v postopek strokovnega nadzorstva, Agencija ugotavlja z analizo programskih vsebin, predvajanih v posameznem radijskem ali televizijskem programu. V analizi se programske vsebine opredelijo v skladu s klasifikacijo, ki služi za razvrščanje vsebin in je podlaga za izračune programskih deležev.
(2) Analiza radijskega ali televizijskega programa poteka na vzorcu predvajanega programa. Vzorec se razlikuje glede na vrsto strokovnega nadzorstva radijskega ali televizijskega programa.

(1) Programske vsebine so opredeljene z naslednjimi spremenljivkami, pri čemer je lahko vsaka spremenljivka opredeljena le z eno vrednostjo:
– ZAČETEK označuje začetni čas predvajane programske vsebine in je določen v urah, minutah, sekundah (uummss).
– TRAJANJE označuje čas trajanja predvajane programske vsebine in je določen v urah, minutah, sekundah (uummss).
– NASLOV označuje naslov predvajane programske vsebine.
– VRSTA označuje vrsto programske vsebine in je lahko opredeljena z vrednostjo med 1 in 15.
– LOKALNOST označuje ciljno skupino oziroma javnost, ki ji je programska vsebina namenjena in je lahko opredeljena z vrednostjo med 1 in 4.
– PRODUKCIJA označuje nastanek programske vsebine in je lahko opredeljena z vrednostjo med 1 in 4.
– IZVOR označuje državo, v kateri ima producent programske vsebine sedež oziroma večino produkcijskih zmožnosti in je lahko opredeljen z vrednostjo med 1 in 4.
– PREDVAJANJE označuje premierno (prvo) ali kasnejše predvajanje programske vsebine in je lahko opredeljeno z vrednostjo med 1 in 4.
– SPONZORIRANJE označuje, ali je programska vsebina sponzorirana ali ne, in je lahko opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
– SLOVENSKO AVDIOVIZUALNO DELO označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo ali ne, in je lahko opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
(2) V strokovnem nadzorstvu televizijskih programov se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: začetek, trajanje, naslov, vrsta, lokalnost, produkcija, izvor, sponzoriranje, predvajanje, slovensko avdiovizualno delo.
(3) V strokovnem nadzorstvu radijskih programov se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: začetek, trajanje, naslov, vrsta, lokalnost, produkcija, sponzoriranje, predvajanje.
(4) V dnevni oddajni čas se vštevajo vse programske vsebine, ki se predvajajo med 00.00 in 24.00 uro, razen vsebine iz 19. člena tega splošnega akta.
(5) Če se v strokovnem nadzorstvu radijskega ali televizijskega programa ugotavljajo povprečja deležev programskih vsebin za dva ali več dni predvajanega programa, se najprej izračunajo deleži vsebin v dnevnem oddajnem času za vsak dan posebej, nato pa povprečni deleži vsebin vseh dni skupaj. Pri ugotavljanju tedenskega povprečja deležev produkcije programskih vsebin v dnevnem oddajnem času se v obravnavan teden vštevajo vse programske vsebine, ki se predvajajo vsak zaporedni dan v zaključenem tednu med 00.00 in 24.00 uro, razen vsebine iz 19. člena tega splošnega akta.

(1) Programska vsebina je uredniško izoblikovana zaključena programska enota, prepoznavna kot izdelek določenega radijskega ali televizijskega žanra. Žanr programske vsebine je splošno prepoznaven radijski ali televizijski format, ki določa način posredovanja vsebine radijske ali televizijske oddaje.
(2) Oddaja je informativna, kulturno-umetniška, izobraževalna, otroška ali mladinska, verska, športna, kulturno-zabavna ali zabavna programska vsebina določenega radijskega oziroma televizijskega žanra. Oddaja se lahko opredeli le enotno, kot celota, kot ena vrsta programske vsebine, enega žanra. Vsaka oddaja mora imeti jasno prepoznaven začetek in konec.
(3) Vrste programskih vsebin v radijskih in televizijskih programih so: informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, otroške in mladinske, verske, športne, kulturno-zabavne, zabavne, glasba izven programskih vsebin, ločila, obvestila, oglaševalske vsebine ter opozorila.
(4) Vrste programskih vsebin, ki jih je moč razvrščati glede na tip produkcije (lastne ali kupljene), so: informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, otroške in mladinske, verske, športne, kulturno-zabavne ter zabavne programske vsebine.
(5) Avtorska oddaja je individualna intelektualna stvaritev s področja radijske ali televizijske dejavnosti, ki jo odlikuje izviren pristop pri izbiri in obravnavi določene tematike in izviren način podajanja vsebine.
(6) Vrstam programskih vsebin, kot so glasba izven programskih vsebin, ločila, obvestila, oglaševalske vsebine ter opozorila, se določita le spremenljivki začetek in trajanje.

(1) Informativna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 1. Informativne programske vsebine so vsebine, namenjene zlasti obveščanju o aktualnih dejstvih, dogodkih ali dogajanjih v zvezi s političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, športnimi, verskimi in drugimi zadevami splošnega interesa. Med informativne programske vsebine sodijo zlasti:
– dnevnoinformativne oddaje, vesti, poročila, dnevniki,
– informativni magazini,
– aktualni intervjuji, omizja, razprave, pogovori,
– problemske reportaže, komentarji, izjave,
– pregledi športnih dogodkov in aktualnih športnih rezultatov,
– vremenska poročila in napovedi,
– poslovne vesti,
– prometne informacije,
– televizijske pogovorne oddaje (velja le za televizijske programe).
(2) Med informativne programske vsebine sodi tudi televizijska pogovorna oddaja informativnega značaja, ki obravnava za javnost aktualno tematiko. V televizijsko pogovorno oddajo se uvrščajo aktualni intervjuji, omizja, razprave ter pogovori o aktualnih dejstvih, dogodkih ali dogajanjih v zvezi s političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, športnimi, verskimi in drugimi zadevami splošnega interesa.
(3) Vesti ali poročila, vremenska poročila in napovedi ter prometne informacije v radijskih programih sodijo med servisne informacije, ki se predvajajo večkrat dnevno in služijo ažurnemu informiranju poslušalcev. Če se dnevnoinformativne oddaje ali servisne informacije pojavijo med potekom druge oddaje in jo prekinejo, se opredelijo ločeno, kot informativne vsebine, in ne štejejo v trajanje prekinjene vsebine.
(4) Tuja glasba v informativni vsebini je opredeljena z vrednostjo 1,8. V tujo glasbo v informativni vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih informativnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(5) Slovenska glasba v informativni vsebini je opredeljena z vrednostjo 1,9. V slovensko glasbo v informativni vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih informativnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Izobraževalna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 2. Izobraževalne programske vsebine so programske vsebine, namenjene izobraževanju na področjih umetnosti, znanosti, književnosti, tehnike, religije in na drugih področjih družbenega življenja ter svetovalne oddaje s področja vsakdanjega življenja in dela, če niso povezane s predstavljanjem določenih izdelkov oziroma storitev v promocijske namene. Med izobraževalne programske vsebine sodijo zlasti:
– poljudnoznanstvene oddaje in serije,
– dokumentarne oddaje in serije,
– reportaže in potopisi,
– svetovalne oddaje s področja vsakdanjega življenja in dela, če niso povezane s predstavljanjem določenih izdelkov oziroma storitev. Če se v tovrstnih oddajah posredno ali neposredno predstavljajo izdelki, storitve ali njihove blagovne znamke, gre za oglaševalsko vsebino.
(2) Tuja glasba v izobraževalni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 2,8. V tujo glasbo v izobraževalni programski vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih izobraževalnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(3) Slovenska glasba v izobraževalni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 2,9. V slovensko glasbo v izobraževalni programski vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih izobraževalnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Kulturno-umetniška programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 3. Kulturno-umetniške programske vsebine so programske vsebine, ki uprizarjajo kulturne ali umetniške dogodke, zvrsti, trende, avtorje ipd. ali jih strokovno in kritično obravnavajo, ter druga avdio ali avdiovizualna avtorska dela kulturno-umetniškega značaja. Med kulturno-umetniške programske vsebine sodijo zlasti:
– avtorske oddaje s področja različnih umetniških zvrsti ali o njih,
– oddaje, ki s poudarkom na strokovni obravnavi, kritiki ali komentarju predstavljajo različne oblike kulturnega ustvarjanja,
– oddaje, namenjene posredovanju in varovanju kulturnih vrednot in kulturne dediščine,
– pogovor, omizje o kulturi,
– recenzije, kritike,
– umetniška reportaža, portret, dokumentarec s tega področja,
– literarni prispevki (lirika, odlomki iz proze, eseji),
– prenosi kulturnih dogodkov – neposredni ali odloženi in redakcijsko obdelani (prireditve, koncerti, opera, balet, gledališke igre).
(2) Avtorska dela kulturno-umetniškega značaja v radijskih programih so zlasti radijske igre in druge radijske dramske programske vsebine, ki samostojno ali v nadaljevanjih, v igrani izvedbi, s prepoznavno sporočilnostjo obravnavajo neko temo oziroma posredujejo zgodbo ali z istim nosilnim naslovom posredujejo več samostojnih zgodb ali tem.
(3) Avdiovizualna avtorska dela kulturno-umetniškega značaja v televizijskih programih so celovečerni in televizijski filmi, drame, serije, nadaljevanke ali nanizanke ter druge dramske programske vsebine, ki samostojno ali v nadaljevanjih, v igrani, animirani ali lutkovni izvedbi, s prepoznavno estetiko in sporočilnostjo obravnavajo neko temo oziroma posredujejo zgodbo ali z istim nosilnim naslovom posredujejo več samostojnih zgodb ali tem.
(4) Tuja glasba v kulturno-umetniški programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 3,8. V tujo glasbo v kulturno-umetniški programski vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih kulturno-umetniških programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(5) Slovenska glasba v kulturno-umetniški programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 3,9. V slovensko glasbo v kulturno-umetniški programski vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih kulturno-umetniških programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Verska programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 4. Verske vsebine so programske vsebine, ki posredujejo verska sporočila ali obravnavajo dogajanje znotraj posameznih verskih skupnosti in njihovih ustanov. Med verske programske vsebine sodijo zlasti:
– oddaje, zasnovane na posameznih oblikah verovanja ali duhovnosti,
– prenosi ali posnetki verskih obredov.
(2) Tuja glasba v verski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 4,8. V tujo glasbo v verski programski vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih verskih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(3) Slovenska glasba v verski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 4,9. V slovensko glasbo v verski programski vsebini se uvrščajo vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih verskih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Otroška ali mladinska programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 5. Otroške ali mladinske programske vsebine so programske vsebine s področja informiranja, izobraževanja, kulture ali kakovostnega razvedrila za otroke ali mladino. Med otroške ali mladinske programske vsebine sodijo zlasti:
– otroške ali mladinske tematske oddaje,
– otroški ali mladinski filmi in nadaljevanke (igrane ali risane),
– poučni kvizi in tekmovanja,
– literarne delavnice,
– pravljice,
– klepetalnice,
– prenosi prireditev za otroke ali mladino.
(2) Tuja glasba v otroški ali mladinski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 5,8. Tuja glasba v otroški ali mladinski programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih otroških ali mladinskih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(3) Slovenska glasba v otroški ali mladinski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 5,9. Slovenska glasba v otroški ali mladinski programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih otroških ali mladinskih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Športna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 6. Športne programske vsebine so programske vsebine, ki neposredno ali odloženo posredujejo športni dogodek in ga komentirajo. Med športne programske vsebine sodijo zlasti:
– komentirani športni prenosi,
– komentirani posnetki športnih prireditev,
– samostojne športne oddaje, ki vsebujejo izključno informacije o športu in obravnavajo športni(e) dogodek(e) – pregledi športnih dogodkov,
– samostojne športne oddaje, ki obravnavajo izključno športno tematiko – portreti športnikov, predstavitve športnih panog, športni dokumentarci, reportaže s športnih dogodkov.
(2) Med športne vsebine ne štejejo informacije o športu, ki so del informativnih oddaj, ter oddaje, ki posredujejo zgolj rezultate aktualnih športnih dogodkov.
(3) Tuja glasba v športni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 6,8. Tuja glasba v športni programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih programskih enot športnih vsebin in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(4) Slovenska glasba v športni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 6,9. Slovenska glasba v športni programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih športnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Kulturno-zabavna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 7. Kulturno-zabavne vsebine so programske vsebine, v katerih se elementi zabavnih vsebin prepletajo z elementi zahtevnejših vrst programskih vsebin, predvsem kulturnih, izobraževalnih ali informativnih. Med kulturno-zabavne programske vsebine sodijo zlasti:
– avtorske oddaje o glasbi, filmu ter drugih področjih in praksah popularne kulture,
– satirične oddaje,
– poučni kvizi, tekmovalne igre ali uganke, če njihova vsebina ni povezana z dejavnostjo njihovih morebitnih sponzorjev oziroma donatorjev nagrad.
(2) Tuja glasba v kulturno-zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 7,8. Tuja glasba v kulturno-zabavni programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih programskih enot kulturno-zabavnih vsebin in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(3) Slovenska glasba v kulturno-zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 7,9. Slovenska glasba v kulturno-zabavni programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih kulturno-zabavnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Zabavna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 8. Zabavne programske vsebine so namenjene predvsem zabavi. Med zabavne programske vsebine sodijo zlasti:
– igrane ali animirane oddaje zabavnega značaja,
– zabavni kvizi, tekmovanja, igre na srečo,
– zabavne pogovorne oddaje,
– kontaktne oddaje,
– prenosi ali posnetki koncertov zabavne glasbe,
– komentirane glasbene oddaje (razen avtorskih oddaj),
– glasbene lestvice,
– glasba po željah,
– oddaje z zanimivostmi iz sveta industrije zabave, filmskih in glasbenih zvezd,
– resničnostne oddaje.
(2) Tuja glasba v zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 8,8. Tuja glasba v zabavni programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela tujega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih programskih enot zabavnih vsebin in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.
(3) Slovenska glasba v zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 8,9. Slovenska glasba v zabavni programski vsebini so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana znotraj zaključenih zabavnih programskih enot in se v celoti vštevajo v trajanje teh enot.

(1) Tuja glasba, ki se predvaja izven programskih vsebin, je opredeljena z vrednostjo 9,8. Tuja glasba izven programskih vsebin so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasba tujega izvora, ki so predvajana zunaj programskih vsebin, in se ne vštevajo v programske vsebine z vrednostjo 1 do 8. V tujo glasbo izven programskih v radijskih programih se uvrščajo samostojno predvajane skladbe, v televizijskih programih pa samostojno predvajani glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe.
(2) Slovenska glasba, ki se predvaja izven programskih vsebin, je opredeljena z vrednostjo 9,9. Slovenska glasba izven programskih vsebin so vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna glasbena dela slovenskega izvora, ki so predvajana zunaj programskih vsebin, in se ne vštevajo v programske vsebine z vrednostjo 1 do 8. V slovensko glasbo izven programskih v radijskih programih se uvrščajo samostojno predvajane skladbe, v televizijskih programih pa samostojno predvajani glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe.
(3) Glasba je del oddaje, če se predvaja:
– z namenom ustvarjanja predaha znotraj ali med posameznimi deli ene programske vsebine oziroma oddaje (krajši glasbeni vložki) ali
– v glasbenih oddajah (glasbene lestvice, glasba po željah, komentirane glasbene oddaje in prenosi ali posnetki glasbenih koncertov), v katerih je glasba temeljni del programske vsebine, in tvori skupaj z ostalim delom vsebine tematsko in vsebinsko smiselno povezano in zaključeno programsko celoto, prepoznavno kot radijski ali televizijski žanr. Glasba, ki je del oddaje, se v celoti všteva v oddajo.
(4) V slovensko ali tujo glasbo, ki je del televizijske oddaje, vštevajo neposredni prenosi ali posnetki nastopov glasbenih ustvarjalcev ali poustvarjalcev, neposredni prenosi ali posnetki glasbenih koncertov ter videospoti.
(5) Glasbena podlaga je predvajanje glasbe v ozadju govora, slike ali govora in slike, pri čemer so slednji elementi programske vsebine v ospredju. Glasbena podlaga ni programska vsebina, zato se njenega trajanja ne spremlja in ne všteva v deleže programskih vsebin.
(6) Glasba ni programska vsebina, ko se predvaja del ali celotno glasbeno delo v drugi programski vsebini (npr. v oglaševalski vsebini in podobno). Trajanje tako predvajane glasbe se ne spremlja in ne všteva v deleže programskih vsebin.

Ločilo je opredeljeno z vrednostjo 10. Ločilo v televizijskih programih je zvočni, vidni ali kombinirani znak oziroma simbol ali krajša zvočna, vidna ali avdiovizualna vsebina, namenjena ločevanju programskih vsebin med seboj, ločevanju oglaševalskih vsebin od drugih programskih vsebin ali identifikaciji televizijskega programa. Ločilo v radijskih programih je zvočni znak, melodija ali govorni vložek, ki služi ločevanju programskih vsebin med seboj, ločevanju oglaševalskih vsebin od drugih programskih vsebin, identifikaciji radijskega programa (npr. zvočni vložek z imenom radijskega programa), ali kot govorno oziroma glasbeno mašilo izven programskih vsebin lastne produkcije (npr. napoved časa, napoved naslova ali izvajalca pesmi, slogani za vzdrževanje pozornosti poslušalcev in podobno).

(1) Obvestila so opredeljena z vrednostjo 11. Obvestila so napovedniki, stranski programski izdelki, neodplačne objave ter neplačana obvestila.
(2) Napovednik je opredeljen z vrednostjo 11,1. Pri napovednikih gre za obveščanje izdajatelja v zvezi s programskimi vsebinami njegovega medija (npr. napovedi lastnih izdaj oziroma oddaj).
(3) Stranski programski izdelek je opredeljen z vrednostjo 11,2. Med stranske programske izdelke se uvrščajo obvestila o izdelkih, ki pomenijo dopolnilo predvajani programski vsebini in hkrati neposredno izhajajo iz programskih vsebin medija (npr. objava naslova spletne strani, na kateri so povzetki oddaje, ki je bila predvajana na radijskem ali televizijskem programu, objava naslova spletne strani, na kateri so dodatne informacije o predvajani vsebini na radijskem ali televizijskem programu).
(4) Neodplačne objave so opredeljene z vrednostjo 11,3. Med neodplačne objave sodijo:
– neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev in dobrodelnih akcij ter akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije;
– neodplačno predstavljanje umetniških del;
– neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.
(5) Neplačano obvestilo z živo sliko v televizijskih programih je opredeljeno z vrednostjo 11,4. Neplačana obvestila z živo sliko so vsebine, pri katerih je slika predvajanega programa sestavljena iz dveh ločenih delov: iz statične slike in iz žive slike. Statični del slike vsebuje neplačana obvestila v obliki videostrani, živa slika pa neprogramske elemente (logotip programa, panoramsko kamero in podobno). Če se kot živa slika predvaja programska vsebina, se celotni predvajan program opredeli kot ta programska vsebina.
(6) Neplačano obvestilo brez žive slike v televizijskih programih je opredeljeno z vrednostjo 11,5. Neplačana obvestila brez žive slike so neplačana obvestila v obliki videostrani.

(1) Oglaševalske vsebine so oglasi in druge vrste plačanih obvestil, katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje, ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime.
(2) Oglas je opredeljen z vrednostjo 12,1. Oglas je krajša oglaševalska vsebina v obliki avdio ali avdiovizualnega spota.
(3) TV prodaja v televizijskem programu je opredeljena z vrednostjo 12,2. TV prodaja so oglaševalske vsebine, ki v zameno za plačilo ponujajo javnosti možnost neposrednega nakupa ali najema posameznih proizvodov, nepremičnin, opravljanje storitev, oziroma prenos pravic ali obveznosti.
(4) Radijska prodaja v radijskem programu je opredeljena z vrednostjo 12,2. Radijska prodaja so oglaševalske vsebine, ki v zameno za plačilo ponujajo javnosti možnost neposrednega nakupa ali najema posameznih proizvodov, nepremičnin, opravljanje storitev, oziroma prenos pravic ali obveznosti.
(5) Informativno-propagandna oddaja v televizijskem programu je opredeljena z vrednostjo 12,3. V informativno-propagandnih oddajah gre za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke.
(6) Informativno oglaševanje v radijskem programu je opredeljeno z vrednostjo 12,3. Informativno oglaševanje je odplačno predvajanje radijskih programskih vsebin, ki prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašujejo določeno podjetje, storitve ali izdelke. Informativno oglaševanje mora biti kot takšno posebej označeno z akustičnimi znaki.
(7) Plačano video obvestilo v televizijskem programu je opredeljeno z vrednostjo 12,4. Plačana video obvestila so oglaševalske vsebine s statično sliko v obliki videostrani.
(8) Plačana video obvestila z živo sliko v televizijskem programu so opredeljena z vrednostjo 12,5. Plačana videa obvestila z živo sliko so vsebine, pri katerih je slika predvajanega programa sestavljena iz dveh ločenih delov: iz statične slike in iz žive slike. Statični del slike vsebuje plačana video obvestila, živa slika pa neprogramske elemente (logotip programa, panoramsko kamero). Tudi če se v plačanem video obvestilu kot živa slika predvaja programska vsebina, ki bi jo bilo moč vštevati med programske vsebine lastne, kupljene produkcije ali koprodukcije, se celotni predvajan program opredeli kot oglaševanje.
(9) Samooglas je opredeljen z vrednostjo 12,6. Samooglasi so oglaševalske vsebine, ki so namenjene pospeševanju prodaje, nakupa ali najema izdelka ali storitve, ali doseganju kakega drugega oglaševalskega učinka, ki ga želi doseči izdajatelj programa sam.

Prodajno TV okno v televizijskem programu je opredeljeno z vrednostjo 13. Prodajno TV okno je širši programski sklop TV – prodaje, ki brez prekinitve traja najmanj petnajst (15) minut, in ga izdajatelj predvaja na televizijskem programu, ki ni v celoti specializiran za TV – prodajo.

Opozorilo je opredeljeno z vrednostjo 14. Opozorilo je avdiovizualno opozorilo, s katerim izdajatelj v skladu s predpisom, ki podrobneje določa njegove obvezne sestavine, sporoča, da programske vsebine niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta starosti.

Neprogramski element je opredeljen z vrednostjo 15. Neprogramski elementi so deli predvajanega programa, ki se ne vštevajo v oddajni čas programa. Med neprogramske elemente sodijo zlasti mašila, kot so testni signal, logotip programa, panoramska kamera, če so predvajani samostojno, brez drugih vsebin, kot neporogramski element pa se označi tudi trajanje izklopa ali izpada programa znotraj dnevnega oddajnega časa.

Drugi programski elementi so opredeljeni z vrednostjo 99. Kot drugi programski elementi se opredelijo vse programske vsebine, ki sicer štejejo v oddajni čas, vendar za analizo radijskega ali televizijskega programa niso pomembne.

Lokalna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 1. Lokalne programske vsebine so informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, otroške in mladinske, verske, športne, kulturno-zabavne vsebine, ki so namenjene prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokrivanju območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.

Regionalna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 2. Regionalne programske vsebine so informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, otroške in mladinske, verske, športne, kulturno-zabavne vsebine, ki so namenjene prebivalcem območja (pokrajine, mesta), na katerem živi več kot deset (10) in ne več kot petdeset (50) odstotkov prebivalcev Republike Slovenije.

Študentska programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 3. Študentske programske vsebine so informacije vseh vrst in avtorska dela, katerih namen je obveščanje ter zadovoljevanje izobraževalnih, znanstvenih, strokovnih, umetniških, kulturnih ter drugih potreb študentske in širše javnosti.

Neopredeljeni programski vsebini je določena vrednost 4. S to vrednostjo so označene vsebine, ki jih ni mogoče opredeljevati v okviru kategorij lokalna, regionalna ali študentska programska vsebina.

(1) Vrsta produkcije programske vsebine se ugotovi iz impresuma oziroma drugih delov programske vsebine. Če vrste produkcije programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od izdajatelja.
(2) Programske vsebine radijskih in televizijskih programov se glede na njihov nastanek delijo na programske vsebine lastne produkcije, programske vsebine kupljene produkcije ter na druge programske vsebine, pri katerih vrsta produkcije ni opredeljena.
(3) Za lastno produkcijo štejejo hišna, naročena produkcija ter koprodukcija (sorazmeren delež).

Programska vsebina hišne produkcije je opredeljena z vrednostjo 1. Pri programski vsebini hišne produkcije je izdajatelj programa producent programske vsebine.

Programska vsebina naročene produkcije je opredeljena z vrednostjo 2. Pri programski vsebini naročene produkcije je izdajatelj izdelavo vsebine naročil pri zunanjem producentu, ki jo je izdelal izključno za uporabo naročnika.

(1) Programska vsebina, ki je nastala v koprodukciji, je opredeljena z vrednostjo 3. Pri programski vsebini nastali v koprodukciji, je producent vsebine izdajatelj skupaj z enim ali več koproducenti. Sorazmerni vložek izdajatelja kot koproducenta vsebine se opredeli kot lastna produkcija izdajatelja.
(2) Programska vsebina nastala v koprodukciji 2 koproducentov se opredeli z vrednostjo 3,2. Opredelitev vrednosti programske vsebine izdelane v koprodukciji narašča po stopnji 0,1 za vsakega dodatnega koproducenta do vrednosti 3,15.
(3) Delež programske vsebine nastale v koprodukciji, ki sorazmerno ustreza vložku izdajatelja kot koproducenta vsebine, se všteje v obseg lastne produkcije izdajatelja. Če ni drugih podatkov, se v primeru, če sta pri izdelavi programske vsebine sodelovala 2 koproducenta (vključno z izdajateljem programa), v lastno produkcijo izdajatelja šteje 50-odstotni delež te vsebine; če so pri izdelavi programske vsebine sodelovali 3 koproducenti (vključno z izdajateljem programa), se v lastno produkcijo izdajatelja šteje 34-odstotni delež te vsebine itn.

Programska vsebina kupljene produkcije je opredeljena z vrednostjo 4. Programske vsebine kupljene produkcije ne nastanejo v lastni produkciji izdajatelja, zanje izdajatelj programa od zunanjega producenta, ki vsebino ponuja na trgu, kupi le pravice do enkratnega ali večkratnega predvajanja. V kupljeno produkcijo vštevajo tudi izmenjave programskih vsebin med izdajatelji programov.

Ostale programske vsebine so vsebine, pri katerih njihov nastanek ni pomemben ali pa se izrecno ne vštevajo med programske vsebine nastale v lastni produkciji (npr. ločila, opozorila, neplačana obvestila, oglaševalske vsebine).

(1) Izvor programske vsebine se ugotovi iz impresuma oziroma drugih delov programske vsebine. Če izvora programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od izdajatelja.
(2) Izvor programske vsebine se določi in opredeli le pri programskih vsebinah televizijskih programov, in sicer:
– z vrednostjo 1, če je izvor programske vsebine Slovenija,
– z vrednostjo 2, če je izvor programske vsebine Evropa,
– z vrednostjo 3, če je izvor programske vsebine ZDA,
– z vrednostjo 4, če je izvor programske vsebine ostali svet.

Če je programska vsebina sponzorirana, se opredeli z vrednostjo 1, če programska vsebina ni sponzorirana, se opredeli z vrednostjo 2.

Premierno predvajanje je prvo predvajanje programske vsebine in je opredeljeno z vrednostjo 1. Za igrane celovečerne in televizijske filme, katerih producent ali koproducent je izdajatelj televizijskega programa, se šteje, da so v televizijskem programu predvajani premierno, če niso bili predvajani najmanj pet let od zadnjega predvajanja.

Prva ponovitev programske vsebine je opredeljena z vrednostjo 2. Prva ponovitev programske vsebine pomeni prvo ponovno predvajanje oddaje znotraj istega programskega obdobja – istega ali naslednjega dne, tedna, meseca ali leta. Ponovitev televizijske ali radijske programske vsebine mora biti jasno označena, tako da je razvidno, da gre za prvo ponovitev.

Kasnejše ponovitve programske vsebine so opredeljene z vrednostjo 3. Kasnejša ponovitev programske vsebine pomeni drugo ali vsa naslednja ponovna predvajanja oddaje znotraj istega programskega obdobja – istega ali naslednjega dne, tedna, meseca ali leta. Ponovitev televizijske ali radijske programske vsebine mora biti jasno označena, tako da je razvidno, da gre za kasnejšo ponovitev.

Druga ponovitev televizijske pogovorne oddaje, ki je predvajana največ 48 ur po prvem predvajanju, je opredeljena z vrednostjo 4. Druga ponovitev televizijske pogovorne oddaje, če je predvajana največ 48 ur po prvem predvajanju, se všteva v delež programskih vsebin, nastalih v lastni produkciji.

Slovenska avdiovizualna dela so opredeljena skladno z 68. členom ZMed in Uredbo o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št. 105/01). Slovensko avdiovizualno delo se določi le pri programskih vsebinah televizijskih programov. Če je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo, se opredeli z vrednostjo 1. Če programska vsebina ni slovensko avdiovizualno delo, se opredeli z vrednostjo 2.

(1) Agencija opravi analizo programskih vsebin predvajanega radijskega ali televizijskega programa na podlagi posnetkov programa, ki jih posname sama, jih naroči pri zunanjih izvajalcih ali jih pridobi od izdajatelja programa.
(2) Izdajatelj programa je dolžan posredovati podatke o programu na način, kot ga določi agencija. Agencija zahteva podatke izdajatelja o njegovem programu glede na postopek strokovnega nadzorstva, ki ga izvaja. Izdajatelj je dolžan posredovati dejanski posnetek že predvajanega programa v časovnem intervalu, kot ga zahteva agencija, z vsemi predvajanimi programskimi in neprogramskimi vsebinami. Izdajatelj je agenciji poleg posnetkov programa dolžan posredovati tudi druge podatke o predvajanem programu izdajatelja.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka je izdajatelj programa dolžan posredovati Agenciji tudi klasifikacijo vseh programskih vsebin v zahtevani obliki za zahtevan časovni interval že predvajanega programa v elektronski ali pisni obliki. Klasifikacija programskih vsebin mora biti pripravljena skladno s tem aktom.
(4) Agencija lahko od izdajatelja zahteva tudi kratek opis vsake programske vsebine. Pri kratkem opisu vsebine mora izdajatelj na kratko predstaviti predvajano programsko vsebino (npr. dnevnoinformativna oddaja, glasbena lestvica, svetovalna oddaja …), tematika oddaje, dogajanje znotraj oddaje, sodelujoče osebe v oddaji in podobno.
(5) Če agencija oceni, da posnetki, pridobljeni od izdajatelja obravnavanega radijskega ali televizijskega programa ne odražajo resnične slike tega programa, lahko od izdajatelja zahteva posnetke za dodatne dni predvajanja programa oziroma jih posname sama ali pridobi od zunanjega izvajalca.
(6) Agencija nadzira izvajanje programskih zahtev, ki jih mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju svojega programa (tretja in četrta alineja prvega odstavka 106. člena ZMed), tudi s pomočjo podatkov iz poročil o izvajanju dejavnosti in uresničevanju programske zasnove, ki jih morajo izdajatelji skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZMed vsako leto do konca meseca marca posredovati agenciji. Agencija v ta namen na spletni strani objavi obrazec in druge informacije o posredovanju poročil agenciji.

(1) Izdajatelj mora shranjevati posnetke vsakega posameznega dneva predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami od 00.00 do 24.00 ure. Posnetek predvajanega programa od 00.00 do 24.00 ure ali zahtevan posnetek znotraj tega časovnega intervala mora biti shranjen v eni datoteki na digitalnem nosilcu podatkov. Če agencija od izdajatelja zahteva več dni predvajanega programa (vsak dan od 00.00 do 24.00 ure), mora biti vsak dan programa zapisan v eni datoteki. V primeru, da agencija od izdajatelja zahteva več zaporednih dni predvajanega programa, si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2) Ime datoteke na nosilcu posnetega programa mora vsebovati ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ime_datum (llllmmdd)_začetek (uummss)_konec (uummss).ime formata.
(3) Če je posnetkov več, mora biti nosilcem posnetkov priložen seznam posnetkov, vsak nosilec posnetka pa mora biti opremljen s podatki, kot je navedeno v drugem odstavku tega člena.
(4) Na nosilcu mora biti datoteka s podatki o kakovosti zapisa predvajanega programa. Nosilec ne sme vsebovati drugih podatkovnih datotek razen zvočnih ali avdiovizualnih posnetkov programa, ki so navedeni na nosilcu ali v priloženem seznamu.
(5) Posnetke predvajanega programa, katerih kopije je izdajatelj posredoval agenciji za potrebe strokovnega nadzorstva, mora izdajatelj hraniti do konca postopka nadzorstva, ki se zaključi s sklepom ali odločbo agencije.

(1) Posnetki predvajanega programa so lahko zapisani na CD/DVD nosilcih podatkov, trdih diskih, ne smejo pa biti zapisani na ponovno zapisljivih (RW) medijih.
(2) Posnetek radijskega programa mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
– avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3),
– bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
– vzorčenje: 24000 Hz ali več,
– stereo ali mono.

(1) Izdajatelj mora na zahtevo agencije dostaviti posnetke predvajanega programa na prenosnem mediju. Agencija prenosni medij vrne izdajatelju programa po zaključku postopka strokovnega nadzora.
(2) Posnetek televizijskega programa mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
– video kodek: Windows Media Video, DivX ali Xvid,
– ločljivost slike: 720x576,
– število slik v sekundi: 25,
– avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3),
– bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
– vzorčenje: 24000 Hz ali več,
– stereo ali mono,
– izvorni posnetek oziroma signal, ki se uporabi za tvorjenje datoteke s kodekom, mora biti predvajan vsaj v SVHS kakovosti slike,
– s predpisanim kodekom posnet predvajan program mora biti zapisan vsaj v SVHS kakovosti slike.

Ta splošni akti začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.