Na podlagi 8. člena Zakona o javnih cestah (ZJC-UPB1, Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 3., 4., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1E, Uradni list RS, št. 17/08), skladno s 36. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šempeter - Vrtojba ter 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 17. seji dne 29. maja 2008 sprejel
O D L O K
o občinskih javnih cestah in drugih javnih površinah v Občini Šempeter - Vrtojba
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet)
S tem odlokom se določa način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb:
a) Vzdrževanje občinskih javnih cest in
b) Urejanje in čiščenje javnih površin ter določitev njihovih izvajalcev v Občini Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: javni službi).
2. člen
(koncesijski akt)
(1) Odlok iz prvega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesij za izvajanje javnih služb iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij.
(2) Javni službi se izvajata skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
(3) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom zakona o gospodarskih javnih službah.
3. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok poleg javnih služb, določenih v 1. členu, določa tudi:
1. občinske ceste in postopek njihove kategorizacije;
2. upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
3. postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje njihovega varstva;
4. inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka;
5. druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.
4. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba, oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je Občina Šempeter - Vrtojba;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je vsaka oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije (izvajalec javne službe).
5. člen
(koncesijsko razmerje)
V Občini Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: Občina) se dejavnosti iz 1. člena izvajata s podelitvijo koncesije.
2. OBMOČJE IZVAJANJA, UPRAVLJALEC OBČINSKIH CEST IN JAVNO DOBRO
6. člen
(območje izvajanja)
Gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka se izvajajo na celotnem območju Občine Šempeter - Vrtojba.
7. člen
(upravljalec občinskih cest in drugih javnih površin)
Z občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja občina.
8. člen
(pristojni organ)
Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
9. člen
(javno dobro)
(1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.
10. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti cestnega prometa in ta odlok.
11. člen
(druge javne površine)
(1) Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu Zakona o javnih cestah ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Druge javne površine so praviloma parkirišča, parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun.
(2) Kot druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene.
12. člen
(smiselna uporaba zakona)
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o javnih cestah in na njem temelječih predpisih.
3. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
13. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom, drugimi predpisi in tem odlokom.
14. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
15. člen
(uporaba javnih dobrin)
(1) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb (5. člen ZGJS), za uporabnike omogočena.
3.1. Občinske ceste
3.1.1. Kategorizacija občinskih cest
16. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste so vse kategorizirane javne ceste na območju občine, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so urejene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradno glasilo, št. 22/02).
17. člen
(kategorizirane občinske ceste)
(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste ter javne poti.
(2) Podkategorije lokalnih cest so zbirne krajevne ceste in krajevne ceste.
(3) Potkategorije javnih poti so javne poti v naseljih in med naselji ter javne poti za kolesarje.
(4) Uporaba kategorizirane občinske ceste je dovoljena za ves promet, v skladu s prometno signalizacijo.
18. člen
(nekategorizirane prometne površine)
(1) Prometne površine v javni lasti, ki niso kategorizirane na način iz 17. člena, se obravnavajo kot druge nevzdrževane javne površine.
(2) Določbe 31. člena, 32. člena, 56. člena, 57. člena, 58. člena, 59. člena, 60. člena, 63. člena, 69. člena, 73. člena in 74. člena tega odloka se za druge nevzdrževane javne površine z značajem prometnih površin uporabljajo na enak način kot za kategorizirane javne poti.
19. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet z odlokom na predlog župana.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
20. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 19. člena.
(2) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog župana.
(3) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima novo kategorijo, določeno v takšnem sklepu.
(4) Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
21. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena.
22. člen
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča ali druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z upravljalcem teh ceste.
(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste, odloči občinski svet na predlog župana.
23. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči Občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 19. člena tega odloka.
24. člen
(turistične, planinske, in druge poti)
(1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku.
(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljalec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, ki jim je namenjena.
(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz drugega odstavka tega člena se lahko zagotavljajo tudi iz drugih virov.
3.1.2. Graditev občinskih cest
25. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja cenejša na zemljišču ali objektu mejaša, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med mejašem in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
26. člen
(projektiranje občinskih cest)
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določi tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(3) Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.
27. člen
(upravna dovoljenja za rekonstrukcijo občinskih cest)
Za rekonstrukcijo občinske ceste, ob izpolnjevanju enakih pogojev, ki jih zakon določa za rekonstrukcijo državne ceste, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor.
28. člen
(pridobitev zemljišč)
(1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču ali drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravice ta pravica odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
(2) Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v zakonu o javnih cestah.
29. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz 28. člena v rokih, določenih v odločbi o razlastitvi, ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru, če se nepremičnina v zakonsko določenem roku po sklenitvi pogodbe ne prične uporabljati za namene razlastitve, zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o vračilu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o vračilu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
30. člen
(gradnja obračališč za avtobuse in avtobusnih postajališč)
(1) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča občinske ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije občina. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
31. člen
(druge določbe v zvezi z gradnjo občinskih cest)
(1) Za gradnjo občinskih cest se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki v zvezi z gradnjo državnih cest urejajo pogoje, postopke, pristojnosti, pravice in obveznosti ter druga vprašanja glede:
1. križanja občinskih cest, železniških prog in vodotokov;
2. razmejitev obveznosti med upravljalcem občinskih cest, železniških prog ter vodotokov;
3. obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste.
4. obveznosti usklajenega projektiranja graditve cest in komunalnih in drugih objektov, naprav, napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi.
(2) Pri gradnji občinskih cest ima pristojni občinski organ v zvezi z zadevami iz prvega odstavka, pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste.
32. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1) Investitorji oziroma upravljalci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o nameri obvestiti pristojni občinski organ najmanj 60 dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni občinski organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu.
33. člen
(koncesija za gradnjo občinske ceste)
Domača ali tuja oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. Posamezni primer podelitve take koncesije se skladno z zakonom uredi z odlokom.
3.1.3. Upravljanje občinskih cest
34. člen
(plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
(1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja, vire sredstev za njihovo uresničevanje ter letno dinamiko njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet na predlog župana, ki pripravi predlog ob sodelovanju koncesionarja.
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest sprejme občinski svet.
(3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
(4) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsako leto pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
35. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni občinski organ.
(2) Te naloge obsegajo zlasti:
1. izvajanje postopkov za izbiro koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest;
2. priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
3. izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Naloge, ki se lahko na predlog pristojnega občinskega organa s pooblastilom Občinskega sveta in v skladu z zakonom v obliki posebnega odloka delno ali v celoti prenesejo na koncesionarja rednega vzdrževanja občinskih cest, so:
1. vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije);
2. izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelava osnutkov teh planov;
3. izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih;
4. vodenje postopkov za določitev mej javne ceste;
5. organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov;
6. spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine;
7. naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
8. izdajanje projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih.
(4) S tem odlokom se na koncesionarja prenašajo javna oziroma druga pooblastila iz 1., 2., 4., 5., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka.
(5) V primeru prenosa nalog iz četrtega odstavka tega člena na koncesionarja se strošek izvajanja le-teh ter višino nadomestil, ki jih je koncesionar upravičen zaračunavati, določi v obliki tarife, ki jo na obrazloženo pobudo izvajalca in predlog župana sprejme občinski svet.
(6) Naloge pristojnega občinskega organa, ki so lahko skladno z aktom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov delno ali v celoti prenesene na druge občinske organe, so naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste.
(7) Pristojni občinski organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem koncesionarja, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ (96. člen oziroma 97. člen).
36. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.
3.1.4. Vzdrževanje občinskih cest
37. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Katergorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in določb 56. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
38. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1) »Vzdrževanje občinskih javnih cest« je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje kategoriziranih občinskih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti kategoriziranih občinskih cest, nadzor nad stanjem teh cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje obsega tudi vzdrževanje drugih prometnih površin, bankin, brežin in objektov odvodnjavanja. Poleg tega obsega javna služba tudi zimsko službo, vzdrževanje vertikalne in horizontalne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov ter zagotavljanje preglednosti.
(2) Kot izvajanje javne službe se šteje tudi vodenje ter organiziranje postopkov obnavljanja v smislu organizacije vzdrževalnih del v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (vodenje investicij) v okviru javne službe.
(3) Javna služba iz prvega odstavka se mora izvajati tudi ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih (intervencijski ukrepi). V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. Kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.
(4) Za celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka mora biti zagotovljeno vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov.
39. člen
(izvajalci javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe iz 38. člena tega odloka je vsaka oseba, ki v skladu s 1. členom tega odloka pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih cest (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).
40. člen
(prenos rednega vzdrževanja občinskih cest na ožje dele občine)
(1) Ne glede na določbe 39. člena tega odloka prenese občinski svet na predlog župana z odlokom redno vzdrževanje posameznih občinskih cest ali posameznih kategorij občinskih cest na njihovem območju na ustrezne ožje dele občine. Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevnega odbora oziroma pristojnega organa druge samoupravne lokalne skupnosti, na katero se prenaša redno vzdrževanje. Odlok mora vsebovati natančen spisek takih cest. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema.
(2) Občinski svet sprejme na predlog župana Pravilnik o merilih za financiranje in vzdrževanje cest, določenih v tem členu. Pri izboru izvajalcev posameznih del se mora taka samoupravna skupnost ravnati po predpisih o javnih naročilih, razen če dela opravlja s prostovoljnim delom ali v drugi režijski obliki ali v primeru, da dela opravi izvajalec iz 39. člena po merilih in pogojih, ki so enaki oziroma niso zahtevnejši od tistih, ki jih uveljavlja pri vzdrževanju ostalih občinskih cest.
41. člen
(stavka)
(1) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
42. člen
(financiranje javne službe in letni program)
(1) Javna služba iz 38. člena se financira iz proračuna občine v skladu z njenim letnim planom. Vsi prihodki javne službe so prihodki občinskega proračuna.
(2) Javno službo iz 38. člena se opravlja v skladu z letnim programom Občine in ob upoštevanju predpisov ter drugih standardov in normativov, veljavnih za to področje.
(3) Letni program izdela izvajalec javne službe do 30. 11. za naslednje leto in ga predloži v potrditev občini. Na osnovi potrjenega letnega programa izvajalec sestavi mesečni operativni plan del do konca meseca za naslednji mesec.
43. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z ne kategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi pristojni organ.
(2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
(3) Vzdrževanje križanj občinskih cest z vodotoki urejajo predpisi o vzdrževanju vodotokov.
44. člen
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljalca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na ne kategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
45. člen
(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)
(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:
1. območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
2. obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;
3. območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.
3.1.5. Zimska služba
46. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
47. člen
(način izvajanja, ukrepi)
(1) Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
(2) Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:
1. zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
2. pluženje in posipanje javnih prometnih površin,
3. odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
4. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,
5. čiščenje zasneženih cestnih znakov,
6. obveščanje javnosti.
48. člen
(izvajalec zimske službe)
Zimsko službo v skladu z določbami tega odloka izvaja izvajalec gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
49. člen
(izvedbeni program zimske službe)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti pristojnemu organu v potrditev.
(2) V izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti:
1. organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev,
2. načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe,
3. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
4. dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
5. načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,
6. mesta izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
7. način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
50. člen
(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe)
Pri izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:
1. ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih ustanov in institucij,
2. ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi,
3. pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
4. druge javne površine za pešce,
5. ostale javne površine.
51. člen
(pričetek pluženja)
(1) Koncesionar mora pričeti odstranjevati sneg, ko doseže debelino 10 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.
(2) V izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ, je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
(3) Sneg mora biti odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj 1 m.
(4) Sneg mora biti na površinah iz 1. točke 43. člena tega odloka odstranjen takoj po prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 24 urah po prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 43. člena tega odloka v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe.
52. člen
(posipavanje cest)
(1) Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati pojav poledice.
(2) Na cestah ali cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica.
(3) Vse javne prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Uporaba sredstev za posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču.
53. člen
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
1. s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati javno površino pod njimi,
2. poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi.
(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
(3) V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
(4) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
54. člen
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)
(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.
3.1.6. Varstvo občinskih cest
55. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Če je občinska cesta v takem stanju:
1. da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vozil,
2. da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali
3. če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), mora pristojni občinski organ s sklepom začasno, do odprave vzroka, prepovedati ali omejiti promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjšati dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
(2) Pristojni občinski organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja, izvajalca rednega vzdrževanja, Regijski center za obveščanje, gasilsko službo, reševalno službo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na sami cesti. Izvajalec in vodja intervencije sta dolžna izvesti ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz 1. in 2. točke prvega odstavka, če sta ali bi morala biti prva seznanjena z razlogi in o tem nemudoma obvestiti pristojni občinski organ.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz 3. točke prvega odstavka, mora izvesti tudi koncesionar in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti službe in organe ter javnost, kot je predvideno za primere iz tretjega odstavka.
(4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše obdobje, se določijo v skladu z določbo 76. člena tega odloka.
56. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Za urejanje in določanje varovalnega pasu se smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnih cestah, razen za območja, ki so drugače urejena s prostorskimi akti.
57. člen
(napeljevanje nadzemnih ali podzemnih vodov in naprav)
(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določen z dovoljenjem pristojnega občinskega organa.
(2) Pristojni občinski organ lahko zahteva od lastnika oziroma upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec.
(3) Pristojni občinski organ lahko odkloni izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste
58. člen
(dela na občinski cesti)
(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določi način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Če so sočasno izpolnjeni tudi drugi pogoji, lahko to dovoljenje pridobi tudi značaj dovoljenja iz 74. člena.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. V tem primeru mora upravljalec naprav in napeljav takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti koncesionarja. Upravljalec naprav in napeljav mora po odstranitvi neposredne nevarnosti čim hitreje odstraniti poškodbe na le-teh, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o zaključku delih obvestiti koncesionarja ter zagotoviti kritje vseh neposrednih in posrednih stroškov, vezanih na njegove aktivnosti in izdajo dovoljenja.
(4) Če se mora zaradi del iz prvega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, prometnega inšpektorja in pristojni občinski organ.
59. člen
(opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine)
(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa. V dovoljenju za posebno uporabo javne ceste oziroma dovoljenju za uporabo javne površine se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega stavka se izda z odločbo v upravnem postopku.
(3) Določba prvega odstavka se smiselno uporablja tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:
1. postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
2. ureditev gradbišč;
3. začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;
4. izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev;
5. postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja;
6. zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.
(4) Če je zaradi gradbenih del treba zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.
(5) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni občinski organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju koncesionarja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni občinski organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.
60. člen
(obveznost plačila komunalne takse)
Za uporabo javnih cest in drugih javnih površin po 59. členu se plačuje predpisana komunalna taksa.
61. člen
(posebni parkirni prostori)
(1) Občinski svet lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne prostore, za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje parkirnina.
Upravljanje takih parkirišč in pobiranje parkirnine se kot izbirna lokalna gospodarska javna služba izvaja v režiji Občine.
(2) Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih ali fizičnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko določi župan, ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku, določenem z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni občinski organ.
(3) Rezervirane parkirne prostore za potrebe avtošol ter invalidov, postajališč za avtotaksi vozila in druge posebne parkirne prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi pristojni občinski organ. Razmerja se uredijo s pogodbo. Navedene površine morajo biti označene s posebno prometno signalizacijo.
62. člen
(rezervirani parkirni prostori za invalide)
(1) Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko splošni ali osebni, in sicer se:
1. splošne parkirne prostore uredi na večjih parkiriščih, ob pomembnejših javnih ustanovah in na krajih, ki so praviloma cilj potovanja invalidov z motornim vozilom; uporabljajo jih lahko vsa vozila, ki so ustrezno označena;
2. osebni parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga z funkcionalno površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti.
(2) Na vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje komunalne takse in stroškov ureditve in vzdrževanja.
(3) Občinski svet lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena.
(4) Delodajalec, ki zaposluje invalida, ki sam upravlja prilagojeno motorno vozilo, je dolžan na zaprosilo invalida slednjemu prednostno omogočiti uporabo rezerviranega parkirnega prostora na svojih funkcionalnih površinah na lokaciji delovnega mesta invalida, če z njimi razpolaga.
63. člen
(izredni prevoz)
(1) Vozila, ki uporabljajo občinske javne ceste, ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino ali višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni občinski organ v 8 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah. Dovoljenje za izredne prevoze tudi ni potrebno:
1. za vozila občinskih javnih služb, katerih uporaba je neobhodna zaradi rednega izvajanja javne službe,
2. za avtobuse na rednih mestnih, primestnih, medkrajevnih in šolskih linijah.
(5) Škodo, povzročeno zaradi izrednega prevoza, povrne izvajalec izrednega prevoza.
64. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 26. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni občinski organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi postopka, določenega z zakonom, odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega organa.
65. člen
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na kategorizirane občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski informaciji ali projektni dokumentaciji za to gradnjo, ki vsebuje tudi soglasje iz prvega odstavka.
(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo oziroma ureditvijo in vzdrževanjem potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. Investitor priključka oziroma uporabnik objekta oziroma območja, ki mu je priključek namenjen, je dolžan skrbeti za nemoteno odvajanje meteornih voda z javne ceste na območju priključka in ga redno vzdrževati.
(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni občinski organ zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
66. člen
(prehod za vozila)
(1) Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka iz 65. člena za prehod vozil v primeru, da mora pri tem prečkati javni pločnik ali, da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot tudi prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka.
(2) Za uporabo »prehoda za vozila« se plačuje komunalna taksa v odvisnosti od velikosti javne površine (pločnika in prostorov za parkiranje), katere uporaba je omejena, ter od namembnosti priključka ter stroškov postavitve in vzdrževanja ustrezne signalizacije.
(3) Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila.
67. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil predviden ob izdaji soglasja za njegovo ureditev ni več ustrezen, ali če zaradi priključka prihaja do nanosov materiala ali prekomernega dotoka meteorne vode na javno cesto oziroma drugih nesorazmernih motenj na cesti, lahko pristojni občinski organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
68. člen
(ukinitev priključka)
(1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če priključek ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 65. člena ali, če ni preurejen v skladu z odločbo 67. člena tega odloka ali če v postopku iz drugega odstavka tega člena ne pridobi soglasja koncesionarja.
(2) Občinski inšpektor za ceste lahko uporabniku priključka, ki je v uporabi ali usposobljen brez akta, ki ustreza gradbenemu dovoljenju, oziroma soglasja upravljavca iz prvega odstavka 65. člena, odredi pridobitev soglasja koncesionarja. Če uporabnik priključka soglasja ne pridobi v postavljenem roku, ki ne more biti krajši od enega meseca in ne daljši od enega leta, lahko občinski inšpektor za ceste ukrepa skladno z možnostmi iz prvega odstavka.
(3) Stroške za izvedbo ukrepov krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
69. člen
(posebni primeri varstva občinskih cest)
(1) Za občinske ceste se določbe zakona, ki urejajo varstvo državnih cest, smiselno uporabljajo glede:
1. varovalnih gozdov in hudournikov ob občinski cesti;
2. graditve žičniških naprav čez občinske ceste;
3. izkoriščanja kamnin ob občinski cesti;
4. omejitev opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti.
(2) Pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste v zvezi z zadevami iz prvega odstavka, ima pri občinskih cestah pristojni občinski organ.
70. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti kategorizirane občinske ceste ali njenega dela, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti, zlasti pa ni dovoljeno:
1. ovirati odtekanje vode s ceste;
2. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesto les, opeko, odpadni ali drugi material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
3. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
4. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
5. poškodovati prometno signalizacijo;
6. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
7. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
8. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
9. z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi onesnažiti cesto;
10. odvajati na cesto vodo, odplake ali druge tekočine;
11. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
12. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če je parkiranje ali ustavljanje na njih izrecno dovoljeno;
13. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
14. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
15. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
16. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
17. sežigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
18. orati v razdalji manj kot 4 m v smer proti kategorizirani cesti ali manj kot 1 m vzporedno z njo;
19. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
20. drugo ogrožanje prometa, ne glede na lastništvo nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana cesta.
(2) Na mestnih ulicah, razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj, ni dovoljeno voditi:
1. goveda, konjev, drobnice ali drugih domačih živali brez dovoljenja pristojnega občinskega organa;
2. psov brez povodca.
(3) Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
(4) Določbe 1. do 10. točke prvega odstavka in tretjega odstavka veljajo tudi za nekategorizirane javne poti, ki so namenjene javnemu prometu.
71. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
72. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
(1) Mejaši ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode.
(2) Če se z dejanji iz prvega odstavka povzroča škoda, jo je koncesionar dolžan povrniti.
(3) Mejaši ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnje odtočnih in ponikovalnih jaškov in drugih naprav za odvod vode s cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
(4) Mejaši ob občinski cesti, ne glede na morebitno lastništvo nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana cesta, morajo posekati drevje in veje, ki onemogočajo varno odvijanje prometa oziroma dovoliti koncesionarju, da to opravi namesto njih na njihov račun.
3.1.7. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah
73. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet po tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolnoma zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 74. člena tega odloka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
74. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni občinski organ na podlagi vloge prosilca ob upoštevanju določil Zakona o javnih cestah. O izdaji dovoljenja obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in koncesiorja. Vlogi mora biti priložena potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 73. člena tega odloka ni treba pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3) V dovoljenju za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.
(5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
75. člen
(polje preglednosti)
(1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravice in obveznosti določene z Zakonom o javnih cestah drugače določeno.
76. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
(1) O določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene hitrosti odloča občinski svet z odlokom.
(2) Z odlokom iz prvega odstavka se župana pooblasti, da za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih.
(3) Ob sprejemanju ukrepov, za katere je župan pooblaščen s predpisom o varnosti v cestnem prometu v naseljih, je župan dolžan določiti tudi potrebno prometno signalizacijo, kar je županova pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma večjih spremembah prometnega režima. O drugih spremembah v prometni signalizaciji odloča pristojni občinski organ.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za primere iz 55. člena tega odloka in v primerih, ko je postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
(5) Postavljanje oziroma urejanje kakršne koli prometne signalizacije na ali ob občinskih cestah, ki vpliva na promet na občinski cesti brez ustreznih aktov organov po določbah tega odloka, ni dovoljeno.
77. člen
(neprometni znaki)
(1) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ali javno ustanovo ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija) samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
78. člen
(obveščanje ob občinski cesti)
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah brez dovoljenja je prepovedano.
79. člen
(oglaševanje ob občinski cesti)
(1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojni občinski organ lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju praviloma postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah, oziroma pogojih in po postopku, ki ga določa občinski predpis, ki ureja plakatiranje oziroma sorodne oblike javnega oglaševanja.
(3) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste se lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in v skladu z občinskim predpisom o plakatiranju in sorodnih oblikah javnega oglaševanja. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
80. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja))
(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno, in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 65. člena in 67. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega organa.
4. VZDRŽEVANJE DRUGIH JAVNIH POVRŠIN
4.1. Gospodarska javna služba
81. člen
(gospodarska javna služba)
Vzdrževanje drugih javnih površin se izvaja v okviru gospodarske javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin«.
82. člen
(izvajalec gospodarske javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe iz 81. člena je v skladu s 1. členom tega odloka vsaka oseba, ki si pridobi koncesijo za urejanje in čiščenje javnih površin (koncesionar).
83. člen
(vsebina javne službe)
(1) Urejanje in vzdrževanje površin po določilih 81. člena predstavlja:
1. vzdrževanje javnih prometnih površin oziroma trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega značaja ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe;
2. čiščenje, pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
3. vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov oziroma javnih površin, zlasti pa:
– negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih nezgod;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;
– postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah;
4. tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc;
5. priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim občinskim organom.
(2) Koncesionar ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino ter elemente mestne opreme na teh površinah, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes.
(3) Služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
(4) V to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.
84. člen
(financiranje javne službe in njen letni plan)
(1) Javna služba se financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter obnovitvenih del.
(2) Z letnim planom se določa obseg opravljanja javne službe po posameznih njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil.
85. člen
(javno dobro)
Javni parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave v 4. poglavju tega odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti niti jim spreminjati namembnosti brez odločitve občinskega sveta.
86. člen
(javna pooblastila)
Pristojni občinski organ določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec. Ta pristojnost se lahko na način in pod pogoji iz tretjega odstavka 35. člena prenese na izvajalca.
87. člen
(kataster drugih javnih površin)
(1) S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra drugih javnih površin ki jih vzdržuje, po vrstah in namenih uporabe, kataster dreves in drugih nasajenih rastlin, evidenco elementov mestne opreme ter evidenco nad začasno uporabo teh površin za druge namene oziroma o posegih vanje.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Šempeter - Vrtojba in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(5) Koncesionar je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes oziroma skladno s predpisi o informacijah javnega značaja.
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je koncesionar prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je koncesionar slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je koncesionar prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
4.2. Javna snaga
88. člen
(prireditve na prostem)
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so dolžni mesto prireditve opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke.
(2) Po končani prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke pripraviti tako, da jih v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec javne službe »ravnanje z odpadki« lahko odpelje na odlagališče.
89. člen
(javni objekti)
(1) Koncesionar na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe »ravnanje z odpadki« dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.
(2) Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.
90. člen
(odgovornost za javno snago)
(1) Če prireditelj ne zagotovi čistoče skladno z 88. členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu, praviloma izvajalcu javne službe »ravnanje z odpadki«.
(2) V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil.
4.3. Varovanje drugih javnih površin
91. člen
(namembnost)
(1) Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, skladno z določbami 59. člena.
(2) Brez soglasja občinskega sveta ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.
(3) Na igriščih in na urejenih zelenih površinah ni dovoljeno:
1. vožnja in parkiranje motornih vozil;
2. postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala;
3. – prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki;
– lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej;
4. poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov mestne opreme;
5. obešati plakate in druge napise na drevje.
(4) Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.
92. člen
(urejanje površin v urbanih naseljih)
(1) Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in 93. člena tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin.
(2) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in hortikulturnimi pravili.
(3) Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin s tem, da na njih brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.
93. člen
(varovanje drevja v urbanih naseljih)
(1) Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega občinskega organa. Dovoljenje ni potrebno za sekanje sadnega drevja in okrasnega grmovja.
(2) Dovoljenje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega mnenja.
(3) Dovoljenje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni občinski organ.
(4) Za izdajo dovoljenja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer:
– da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada, ali,
– da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb.
(5) Stroški poseka bremenijo:
– na javnih površinah – proračun;
– na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini – lastnike objektov oziroma površin.
5. IZDAJANJE SOGLASIJ IN DOVOLJENJ
94. člen
(postopek za izdajo soglasij oziroma dovoljenj)
(1) Vlogi za izdajo soglasja iz drugega odstavka 56. člena prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priloži:
1. kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter
2. strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste.
(2) Vlogam za izdajo dovoljenj iz 57., 58. in 59. člena mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti:
1. projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine;
2. izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter, da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter
3. strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine.
(3) V izdanem dovoljenju po vlogi iz drugega odstavka pristojni občinski organ predpiše zlasti: rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje. V dovoljenju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera določi:
1. da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic;
2. da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alinee drugega odstavka sam, vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih, poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje;
3. da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje po potrebi pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ.
(4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ z dovoljenjem zahteva preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo dovoljenja pristojni občinski organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja oziroma dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške koncesionar.
(5) Vlogi iz 93. člena je treba, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 93. člena ali drug dokument, ki utemeljuje zahtevek.
(6) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na koncesionarja, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni občinski organ, na drugi stopnji pa župan, če ni v zakonu določeno drugače.
(7) Koncesionar je dolžan pogoje za izdajo dovoljenj oziroma soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji, predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo dovoljenja oziroma soglasja, se z le-tem seznaniti.
95. člen
(postopek postavljanja neprometne signalizacije)
(1) O vlogi zainteresirane osebe za postavitev objektov iz 77. člena in 78. člena se odloči skladno z občinskim predpisom, ki ureja plakatiranje in sorodne oblike javnega oglaševanja.
(2) Če organ, ki ga določa občinski predpis iz prvega odstavka, ni hkrati tudi pristojni občinski organ iz tega odloka, mora biti pred njegovo odločitvijo pridobljeno soglasje s pogoji pristojnega občinskega organa. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
6. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
96. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira in sankcionira občinski inšpektor za ceste ob sodelovanju službe, pristojne za občinski nadzor, policija pa mora v primerih kršitev tega odloka ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Izvajanje določb tega odloka, ki se ne nanašajo izključno na javne ceste, nadzira služba za občinski nadzor.
97. člen
(nadzor izrednih prevozov)
Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo občinski inšpektor za ceste v sodelovanju s policijo, drugimi občinskimi nadzornimi organi ter izvajalci rednega vzdrževanja.
98. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva cest)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo v nasprotju z zakonom ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
5. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
6. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
7. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
8. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
9. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še nima uporabnega dovoljenja.
(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, skladno z Zakonom o javnih cestah, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste, skladno z zakonom, pravico:
1. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb in zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
2. vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
3. – pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
4. od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
(5) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncendentu obrazložen predlog za uveljavitev sankcij.
(7) Stroške izvajanja odrejenih ukrepov iz tega člena ter stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z začetkom postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
99. člen
(naloge občinskega nadzora)
(1) Organ občinskega nadzora lahko z odločbo ugotovi pomanjkljivosti pri izvajanju odloka, ki niso v izključni pristojnosti inšpektorja za ceste in kršitelju naloži njihovo odpravo in odpravo posledic kršitev. Z odločbo določi tudi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če ta rok ni upoštevan, organ občinskega nadzora odredi izvršitev odločbe po drugi osebi na stroške kršitelja.
(2) Z odločbo iz prvega odstavka se odredi:
– ukrepe za negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, in cvetličnih nasadov;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, vodometov, klopi, posod za smeti, meteorne kanalizacije in druge opreme;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– ukrepe za varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– ukrepe za varstvo rastlin pred požarom, sušo, poplavo ipd.;
– ukrepe za vzdrževanje živih mej in dreves ob javnih cestah, da ne ovirajo preglednosti in ne zakrivajo prometne signalizacije ali kazijo videz kraja;
– čiščenje zelenih površin od elementarnih nezgod;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov;
– postavitev opozorilnih tabel za prepoved hoje po zelenicah, prepoved odlaganja smeti in odpadkov;
– odstranitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– odstranitev začasno deponiranega gradbenega in drugega materiala;
– odstranitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic ter miz in stolov pred gostinskimi in drugimi lokali ali drugih objektov in predmetov, nedovoljeno postavljenih na javni cesti ali drugi javni površini;
– da se po končanih delih uporabljena javna cesta oziroma površina povrne v prvotno stanje;
– odstranitev prometne in druge signalizacije, postavljene brez dovoljenja pristojnega organa;
– vzdrževanje varnostnih ograj;
– odvoz parkiranega vozila na zeleni površini ali drugi javni površini na stroške kršitelja.
(3) Pri opravljanju nadzorstva ima organ iz prvega odstavka skladno z zakonom pravico:
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov ob oziroma na javni cesti ali površini, potrebne za vodenje upravnega postopka v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah;
– od odgovorne osebe zahtevati, da v roku, ki ga določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
(4) Stroške inšpekcijskega nadzorstva (potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
7. KONCESIJA
7.1. Podelitev koncesij
100. člen
(podelitev)
(1) V Občini Šempeter - Vrtojba se javni službi iz 1. člena tega odloka izvajata s podelitvijo koncesije. Za vsako javno službo se podeli posebna koncesija.
(2) Vsaka oseba lahko vloži prijavo na javni razpis, tako za izvajanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest, kakor za urejanje in čiščenje javnih površin.
(3) Postopek javnega razpisa se izvede za vsako javno službo ločeno po postopku, določenem v točkah 7.3., 7.4. in 7.5. tega odloka.
7.2. Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta
101. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
102. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
1. izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
3. zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan, vse dni v letu;
4. kot dober gospodar uporabljati, upravljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
5. vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
6. omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
7. po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
8. sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
9. skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
10. oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
11. obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
12. pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
13. vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
14. ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
15. pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
16. poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
17. v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela in
18. obveščati druge pristojne organe (inšpekcije ...) o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz prvega odstavka je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
103. člen
(interventno izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 24 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov.
104. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci – Občini Šempeter - Vrtojba, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Šempeter - Vrtojba.
105. člen
(dolžnosti koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
1. da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
2. da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti dogovorjeni obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije in, da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
3. da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
4. da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
5. pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
106. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
1. se dogovarja in skladno z odločitvami občinskega sveta določa tarife javne službe,
2. odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
3. odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega občinskega organa v odnosu do koncesionarja in uporabnikov,
4. druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni občinski organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
107. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo zlasti pravico:
1. do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
2. do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
3. uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
108. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki so dolžni:
1. upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
2. pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
3. prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa na svoje nepremičnine in v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, objektov in površin, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno občinsko inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
7.3. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
109. člen
(status koncesionarja)
(1) Koncesionar je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje določene v 110. členu tega odloka.
(2) Vsak prijavitelj lahko vloži le eno vlogo (prijavo) za vsako koncesijo. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
110. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek ...), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti naslednje listine:
1. da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
2. da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
3. da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj VI. stopnje tehnične smeri,
4. da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih izkušenj v gradbeni stroki in s strokovno izobrazbo najmanj VI. stopnje gradbene smeri,
5. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (III., IV. stopnja gradbene ali druge smeri), usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje,
6. da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in, da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
7. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe,
8. da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
9. da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času,
10. da je finančno in poslovno usposobljen,
11. da je usposobljen za vodenje katastra ter, da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
12. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
13. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 6.–10. točke in
14. da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
7.4. Javni razpis
111. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v 1. členu tega odloka, se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, jezik, v katerem morajo biti prijave napisane ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpisi.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
112. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 110. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
113. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe;
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
7.5. Organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe in trajanje koncesijskega razmerja
114. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
115. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
116. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
117. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
118. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajata koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
119. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
7.6. Prenos koncesije
120. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z občino.
7.7. Prenehanje koncesijskega razmerja
121. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
122. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
123. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
124. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
125. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
126. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
127. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
128. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
129. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
8. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
130. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile ali drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
131. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
9. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
132. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
133. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
10. KAZENSKE DOLOČBE
134. člen
(težji prekrški)
(1) Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. s streh ali žlebov objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne odstrani ledenih sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ne ustrezno ne zavaruje javne površine (prvi odstavek 53. člena);
2. ne poskrbi, da so na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi (prvi odstavek 53. člena);
3. odlaga sneg na vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le-ta ovira promet vozil ali pešcev (drugi odstavek 53. člena);
4. ne poskrbi, da je omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi požarne varnosti (četrti odstavek 53. člena);
5. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (drugi odstavek 56. člena);
6. brez dovoljenja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetnostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 57. člena);
7. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 58. člena);
8. brez dovoljenja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (prvi odstavek 59. člena);
9. omeji javno uporabo javnih cest in drugih javnih površin brez dovoljenja pristojnega organa (drugi odstavek 59. člena);
10. ne izvede prehoda za pešce pod gradbenim odrom tako, da je hoja varna (četrti odstavek 59. člena);
11. pri sebi zaposlenemu delavcu – invalidu ne zagotovi možnosti parkiranja na lastni funkcionalni površini, če z njo razpolaga (četrti odstavek 62. člena);
12. izvaja izredni prevoz po občinski cesti brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstavek 63. člena);
13. postavi na površinah ob cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali, če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega organa (prvi odstavek 64. člena);
14. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 65. člena);
15. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodi tako, de se zavaruje občinska cesta (69. člen);
16. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (69. člen);
17. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (69. člen);
18. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji danega soglasja (69. člen);
19. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (prvi odstavek 70. člena);
20. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, da ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 71. člena);
21. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji izdanega soglasja (78. člen);
22. po igriščih ali urejenih zelenih površinah ali po površinah iz četrtega odstavka 91. člena vozi ali parkira motorno vozilo, postavi oziroma hrani večje predmete ali odpadni ali uporabni material, lomi drevje, ali grmovje, trga cvetlice ali poškoduje žive meje, namerno poškoduje elemente mestne opreme ali obeša plakate in druge napise na drevje (tretji odstavek 91. člena);
23. ne ureja ali vzdržuje funkcionalne površine skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti ali načrti ureditve zelenih površin (prvi in drugi odstavek 92. člena);
24. poseka ali obseka drevo na urbanem območju v nasprotju s tem odlokom (prvi odstavek 93. člena);
25. izvaja dela na cesti v času, ko mu dovoljenje tega ne dopušča (tretji odstavek 94. člena).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
135. člen
(lažji prekrški)
(1) Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravlja čiščenje prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na krajih in v času, ko na podlagi odločitve pristojnega organa ni dovoljeno (prvi odstavek 45. člena);
2. posipa cesto ali pločnik s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom ali ravna drugače v nasprotju s tretjim odstavkom 52. člena;
3. v času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani svojega vozila z javnih prometnih površin (tretji odstavek 53. člena);
4. po odstranitvi neposredne nevarnosti brez objektivnih razlogov ne odpravi takoj poškodb na napravah in objektih ter ne vzpostavi ceste v prvotno stanje (tretji odstavek 58. člena);
5. ne skrbi za nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka, ki ga je usposobil oziroma ga uporablja (tretji odstavek 65. člena);
6. označi prehod za vozila brez dovoljenja (prvi odstavek 66. člena);
7. parkira vozilo ali kako drugače onemogoči prehod vozilu na prehodu za vozila (prvi odstavek 66. člena);
8. po mestnih ulicah vodi domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega organa ali vodi pse brez povodca (drugi odstavek 70. člena);
9. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 71. člena);
10. ne dopusti ali ne izvede obveznosti, ki jih ima kot sosed občinske ceste (72. člen);
11. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 73. člena);
12. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 74. člena);
13. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 74. člena);
14. ne obvesti javnosti po sredstvih javnega obveščanja o zapori ceste ali preusmeritvi prometa, ki jo je predlagal (šesti odstavek 74. člena);
15. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 75. člena);
16. postavi ali uredi prometno ali neprometno signalizacijo, ki vpliva na promet na občinski cesti, brez aktov pristojnih organov iz 68. člena (peti odstavek 76. člena, 77. člen);
17. kot organizator prireditve na prostem ne postavi potrebnega števila posod oziroma košev za odpadke (prvi odstavek 88. člena) ali ne zagotovi očiščenja prireditvenega prostora skladno z drugim odstavkom 88. člena);
18. ne ravna skladno z prvim ali drugim odstavkom 89. člena;
19. po igriščih ali urejenih zelenih površinah ali po površinah iz četrtega odstavka 83. člena dopušča prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter omogoča onesnaževanje z njihovimi iztrebki (tretji odstavek 91. člena);
20. na funkcionalni površini, vidni z javne površine, brez ustreznega upravnega dovoljenja postavi začasni objekt, ali dopusti kurjenje, odlaganje ali skladiščenje odpadnega ali drugega materiala ter opravljanje gospodarske dejavnosti (tretji odstavek 92. člena).
(2) Z globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
136. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (37. člen);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (41. člen);
3. če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 51. člena odloka oziroma ugotovljene in potrjene okoliščine iz drugega odstavka 51. člena odloka;
4. če pluženja ne izvede na način ali v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku 51. člena odloka;
5. če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz 52. člena odloka.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba koncesionarja.
137. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
(1) Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa ali, če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (32. člen).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Občine, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (32. člen).
138. člen
(varstveni ukrep)
Če je napis, opozorilni znak, reklamna tabla ali podoben objekt, ki ni prometni znak, postavljen v varovalnem pasu ceste brez dovoljenja, ali če je postavljen v nasprotju s pogoji iz dovoljenja oziroma soglasja, ali če ni redno vzdrževan, ali če je postavljen v nasprotju z merili in kriteriji iz veljavnih predpisov, lahko organ nadzora odloči o njegovi takojšnji odstranitvi na stroške tistega, ki ga je postavil. Pritožba zoper to odločitev ne odloži njene izvršitve.
139. člen
(varstveni ukrep)
(1) Ob neupravičeni uporabi javne zelenice ali igrišča lahko pooblaščena oseba občinskega nadzora izda odredbo o:
– takojšnji odstranitvi parkiranega vozila; postopek se izvede po postopku za prisilni odvoz nepravilno parkiranih vozil na javnih cestah, kot sestavnem delu javne službe iz 38. člena tega odloka;
– takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
140. člen
(odprava poškodb ali onesnaženj ceste ali druge javne površine)
(1) Odprava poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:
– vozilo – bremeni voznika ali lastnika,
– žival – bremeni lastnika oziroma rejca. Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ nadzora.
(2) Če organ nadzora ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni usposobljena ali da ni opremljena za to, odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitev prejšnjega stanje po za to usposobljenem izvajalcu na breme osebe iz prvega odstavka.
(3) Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.
11. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
141. člen
(komisija za tehnično urejanje prometa)
Župan imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu, pristojnemu organu in drugim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev.
142. člen
(pravilniki)
Pravilnika iz 62. in 66. člena, ki ju lahko sprejme občinski svet, se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe, ki se nanašajo na prehode za vozila, se lahko uveljavijo šele po določitvi ustrezne višine komunalne takse.
143. člen
(prilagoditev neprometnih znakov)
Postavljeni neprometni znaki se morajo prilagoditi določbam 77. in 78. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa.
144. člen
(obstoječe omejitve uporabe občinske ceste)
Določbe 55. člena tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
145. člen
(objava javnega razpisa)
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
146. člen
(pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca)
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja eno izmed javnih služb, ki sta predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
147. člen
(ureditev razmerij)
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
148. člen
(derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o ureditvi cestnega prometa (Uradne objave, št. 16/99)
– Odlok o občinskih cestah v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradne objave, št. 16/99).
149. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga v enakem besedilu sprejme Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-5/2008-2
Šempeter pri Gorici, dne 29. maja 2008
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
Dragan Valenčič l.r.
