Na podlagi določil drugega odstavka 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo 17/08 in naslednji, v nadaljnjem besedilu ZSPJS) sklenejo

na strani delodajalcev
Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopajo minister za javno upravo, dr. Gregor VIRANT, minister za finance, dr. Andrej BAJUK, ministrica za zdravstvo, Zofija MAZEJ KUKOVIČ in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta COTMAN
ter
na strani delojemalcev
Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, ki ga zastopa Stanislav KOŠIR

a. Krajevna: na območju Republike Slovenije.
b. Obseg veljavnosti: za javne uslužbence plačne podskupine I1 in plačnih podskupin J1, J2 IN J3 po ZSPJS.
V skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZSPJS se tudi v drugih dejavnostih v javnem sektorju lahko uporabljajo delovna mesta ter njihove uvrstitve iz te kolektivne pogodbe.
c. Osebna: za javne uslužbence, zaposlene pri osebah javnega prava s področja obvezne socialne varnosti, določenih v Sklepu o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).
d. Časovna veljavnost: kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas.

Pogodbeni strani si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Pogodbeni strani sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.

(1) Vsaka pogodbena stran lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni strani svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.
(3) Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti v 60. dneh po prejemu.
(4) V primeru, da predloga ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 60. dneh, lahko predlagateljica uvede postopek posredovanja.

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli strani.
(2) Na pisno pobudo se mora nasprotna stran opredeliti v 60. dneh po prejemu.

(1) Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stran predloži drugi strani predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.
(2) Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja.

Nesoglasja oziroma spore med stranema kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, strani odpravljata oziroma rešujeta v skladu z določili 8., 9. in 10. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08).

(1) Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje dva člana komisije, s soglasjem pa imenujejo predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v treh mesecih po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.
(2) Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja delo komisije pogajalska komisija za pogajanja o tej pogodbi.
(3) Komisija je dolžna dati odgovor podpisnikom pogodbe v roku 30 dni od prejema njihove zahteve.
(4) Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za javno upravo.
(5) Razlage komisije so obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe. Objavijo se v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strani ali z odpovedjo.
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Kolektivno pogodbo lahko vsaka stran odpove s priporočenim pismom z najmanj šest mesečnim odpovednim rokom.
(2) Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stran predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
(3) Odpoved pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.

(1) Plačni razred delovnega mesta, določen v tej pogodbi, je enak plačnemu razredu delovnega mesta brez napredovanja.

(1) S to pogodbo se določajo plačni razredi delovnih mest v plačni skupini I oziroma plačni podskupini I1 in plačni skupini J.

(1) Delovna mesta plačne podskupine I1 se uvrstijo v naslednje plačne razrede:

(2) Prevedba delovnih mest plačne podskupine I1 je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

Vodstvena delovna mesta se razvršča v plačne razrede na osnovi naslednjih meril:
Vodja - direktor območne službe I, II. III, Vodja – direktor območne enote I, II, III na osnovi:
a) števila zaposlenih po kadrovskih normativih (po tem merilu največ 80 točk)
b) števila organizacijskih enot (po tem merilu največ 20 točk)
Najvišje možno število je 100 točk.
Najnižje uvrščeno delovno mesto je v 44. plačnem razredu, najvišje v 46. plačnem razredu.
Vodja - direktor sektorja I, II, III, vodja - direktor področja I, II in III na osnovi:
a) števila zaposlenih po kadrovskih normativih (po tem merilu največ 30 točk)
b) strukturiranosti oziroma kompleksnosti dela (po tem merilu največ 40 točk)
c) ocene generalnega direktorja o zahtevnosti in pomembnosti področja (po tem merilu največ 30 točk)
Najvišje možno število je 100 točk.
Najnižje uvrščeno delovno mesto je v 44. plačnem razredu, najvišje v 46. plačnem razredu.
Vodja oddelka ZZZS I, II, III in IV, vodja službe ZPIZ, ZRSZ I, II, III in IV na osnovi:
a) števila zaposlenih po kadrovskih normativih (po tem merilu največ 40 točk)
b) strukturiranosti oziroma kompleksnosti dela (po tem merilu največ 60 točk)
Najvišje možno število je 100 točk.
Najnižje uvrščeno delovno mesto je v 39. plačnem razredu, najvišje v 43. plačnem razredu.
Vodja službe ZZZS (v VII/2 TR) I, II, vodja oddelka ZPIZ, ZRSZ (v VII/2 TR) I, II na osnovi:
a) števila zaposlenih po kadrovskih normativih (po tem merilu največ 60 točk)
b) strukturiranosti in kompleksnosti dela (po tem merilu največ 40 točk)
Najvišje možno število je 100 točk.
Najnižje uvrščeno delovno mesto je v 36. plačnem razredu, najvišje v 38. plačnem razredu.
Vodja urada za delo (v VII/1) II, III na osnovi:
a) števila zaposlenih po kadrovskih normativih (po tem merilu največ 60 točk)
b) strukturiranosti in kompleksnosti dela (po tem merilu največ 40 točk)
Najvišje možno število je 100 točk.
Najnižje uvrščeno delovno mesto je v 36. plačnem razredu, najvišje v 37. plačnem razredu.
Vodja izpostave I, II, III na osnovi:
a) števila zaposlenih po kadrovskih normativih (po tem merilu največ 100 točk)
Najvišje možno število je 100 točk.
Najnižje uvrščeno delovno mesto je v 34. plačnem razredu, najvišje v 36. plačnem razredu.
Kriterije oziroma lestvice za določanje števila točk za posamezno delovno mesto se določi v aktih posameznega zavoda, glede na njegovo organizacijsko strukturo ter sistem vodenja in poslovanja.

+-------+------------------------------------------------------+
|       |         Osnovni plačni razred delovnega mesta        |
|       +----------+--------+--------+--------+------+---------+
|       |Vodja -   |Vodja - |Vodja   |Vodja   |Vodja |Vodja    |
|       |direktor  |direktor|oddelka |službe  |urada |izpostave|
|Število|območne   |sektorja|ZZZS    |ZZZS    |za    |         |
| točk  |enote     |Vodja - | Vodja  |Vodja   |delo  |         |
|       |Vodja -   |direktor|službe  |oddelka |      |         |
|       |direktor  |področja|ZPIZ,   |ZPIZ,   |      |         |
|       |območne   |        |ZRSZ    |ZRSZ    |      |         |
|       |službe    |        |        |        |      |         |
+-------+----------+--------+--------+--------+------+---------+
|do 50  |          |        |39      |26      |      |         |
+-------+----------+--------+--------+--------+------+---------+
|51 do  |44        |44      |40      |34      |36    |34       |
|60     |          |        |        |        |      |         |
+-------+----------+--------+--------+--------+------+---------+
|61 do  |45        |45      |42      |36      |37    |35       |
|80     |          |        |        |        |      |         |
+-------+----------+--------+--------+--------+------+---------+
|81 do  |46        |46      |43      |38      |38    |36       |
|100    |          |        |        |        |      |         |
+-------+----------+--------+--------+--------+------+---------+

(1) Delovna mesta plačne podskupine J se uvrstijo v naslednje plačne razrede:

(2) Prevedba delovnih mest plačne podskupine J je priloga 2 te kolektivne pogodbe.

Ne glede na prevedbo delovnih mest iz prilog 1 in 2 te kolektivne pogodbe, je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS za pravilnost prevedbe delovnih mest odgovoren posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

Dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, 57/08).

Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto, ki ga ureja kolektivna pogodba oziroma uredba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva delovno mesto iz tiste kolektivne pogodbe oziroma uredbe.

Uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer v skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, poračunajo ¼ nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. maja 2008 dalje.

Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se prične z dnem prvega obračuna plač v skladu z ZSPJS.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 11. 6. 2008 izdalo potrdilo št. 10101-10/2008-2 o tem, da je Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 37.