Na podlagi določila drugega odstavka 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07, uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in naslednji), na podlagi določila 48. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/2007, ZUJIK UPB1) in določila 3. točke II. poglavja Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

sklenejo pogodbene stranke
Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopajo minister za javno upravo, dr. Gregor VIRANT, minister za finance, dr. Andrej BAJUK, in minister za kulturo, dr. Vasko SIMONITI
in
GLOSA – Sindikat kulture Slovenije, ki ga zastopa predsednik, Doro HVALICA,
SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki ga zastopa glavni tajnik, Branimir ŠTRUKELJ,

(1) S tem aneksom pogodbene stranke uvrščajo delovna mesta in nazive plačne skupine G oziroma njenih plačnih podskupin G1 in G2 ter delovna mesta plačne skupine J oziroma njene plačne podskupine J1, J2 in J3 v plačne razrede in določajo uvrstitve delovnih mest in nazivov v višje plačne razrede na podlagi 48. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/2007, ZUJIK UPB1).
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka se na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZSPJS, delovna mesta in nazivi ter njihove uvrstitve iz tega aneksa, uporabljajo tudi v drugih dejavnostih v javnem sektorju, če so v sistemizaciji druge dejavnosti predvidena delovna mesta oziroma nazivi, ki jih ureja ta aneks.

Pri uvrščanju delovnih mest in nazivov se upoštevajo uvrstitve orientacijskih delovnih mest in nazivov iz Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08) in jih ni možno spreminjati v tej pogodbi (ta delovna mesta in nazivi so v tabeli iz tega člena osenčena).

(1) Delovna mesta in nazivi plačne skupine G se uvrstijo v naslednje plačne razrede:

(2) Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine G je priloga 1 te kolektivne pogodbe.
(3) Ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz priloge 1 tega aneksa, je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS za pravilnost prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
(4) Pogoj za zasedbo delovnih mest arhivist svetnik - šifra G029001, konservator restavrator svetnik - šifra G029005, konservator svetnik - šifra G029007 in kustos svetnik - šifra G029009 je ustrezen svetniški naziv. Za zasedbo delovnega mesta bibliotekar svetnik - šifra G029003 pa naziv bibliotekarski specialist, nižji bibliotekarski svetnik ali bibliotekarski višji svetnik.

(1) Zaposlene se na delovna mesta priznani baletni plesalec solist – šifra G017032, priznani dramaturg - šifra G017033, priznani dramski igralec – šifra G017034, priznani operni pevec solist – šifra G017035, priznani orkestrski glasbenik – šifra G017036 in priznani solistični orkestrski glasbenik – šifra G017037, razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest.
(2) Izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavljajo umetniški vodje javnih zavodov na podlagi kriterijev in meril, ki jih predpiše minister, pristojen za kulturo.

(1) Kadar to terja posebna narava dela na področjih ustvarjalne in poustvarjalne umetniške dejavnosti in varstva kulturne dediščine, se v sistemizaciji delovnih mest poleg obstoječih posebej opredelijo enaka delovna mesta, za katera se lahko delovna razmerja sklenejo za določen čas, največ do pet let.
(2) Posebna narava dela se na podlagi 46. člena ZUJIK prizna za nosilne poklice na področjih iz prejšnjega odstavka tega člena izključno za naslednja delovna mesta oziroma nazive:

(3) Delovno razmerje iz prvega odstavka tega člena lahko sklenejo le umetniški ustvarjalci in poustvarjalci ter strokovnjaki na področju kulturne dediščine iz prejšnjega odstavka, ki niso že zaposleni za nedoločen čas v istem javnem zavodu.
(4) Umetniški ustvarjalci in poustvarjalci ter strokovnjaki na področju kulturne dediščine lahko na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena sklepajo delovna razmerja pod pogoji iz petega odstavka tega člena, kadar je to ključnega pomena za uresničitev programske vizije direktorja javnega zavoda v njegovem mandatu in določeno s kadrovskim načrtom javnega zavoda, v soglasju z ustanoviteljem oziroma pretežnim javnim financerjem javnega zavoda.
(5) Javnim uslužbencem, ki sklenejo delovna razmerja na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena, se v pogodbi o zaposlitvi določi plačni razred, ki je najmanj za 6 in največ za 9 plačnih razredov višji od plačnega razreda, v katerega je to delovno mesto uvrščeno s to kolektivno pogodbo, vendar ne sme presegati najvišjega plačnega razreda plačne podskupine.
(6) Število zaposlenih, ki so uvrščeni v višji plačni razred na podlagi tega člena, ne sme presegati 5 odstotkov števila vseh zaposlenih za nedoločen čas v javnem zavodu.
(7) Sredstva za osnovno plačo zaposlenih na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena pod pogoji iz petega odstavka tega člena, v višini osnovnega plačnega razreda delovnega mesta in pripadajočega deleža dodatkov oziroma v višini prenesenega plačnega razreda in pripadajočih dodatkov, zagotovi ustanovitelj oziroma javni financer. Sredstva, potrebna za izplačilo dela plače zaradi dodelitve višjega plačnega razreda in temu pripadajočega deleža dodatkov, zagotovi javni zavod iz svojih tržnih oziroma nejavnih prihodkov, vendar ne iz tistega dela sredstev, ki so namenjena plačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih v javnem zavodu.

(1) Delovna mesta plačne skupine J se uvrstijo v naslednje plačne razrede:

(2) Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine J je priloga 2 te kolektivne pogodbe.
(3) Ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz priloge 2 tega aneksa, je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS za pravilnost prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba oziroma uredba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz tiste kolektivne pogodbe oziroma uredbe.

Z dnem uveljavitve tega Aneksa prenehajo veljati naslednje določbe Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99, 102/00, 52/01 in 64/01):
– v V. poglavju – PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN NADOMESTILA STROŠKOV določbe 61. člena, 62. člena, 64. do vključno 78.d člena in 85. člena in
– Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94).

Dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08).

Uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer v skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, poračunajo ¼ nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. maja 2008 dalje.

Aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega obračuna plač na podlagi ZSPJS.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 11. 6. 2008 izdalo potrdilo št. 10101-6/2008-2 o tem, da je Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 35.