Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Fala – Hidroelektrarna Fala (EŠD 131).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima vrednote tehniškega in zgodovinskega spomenika.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– hidroelektrarna na Fali, dograjena leta 1918, je najstarejša elektrarna na Dravi v Sloveniji,
– elektrarna je vrhunski gradbeni in elektro-strojni dosežek tistega časa in je bila izhodišče za šest poznejših elektrarn na reki Dravi v Sloveniji,
– elektrarna ima ohranjeno prvotno strojnico, jezovno zgradbo s pretočnimi polji, ploščad nad turbinskimi komorami in stikalno poslopje.

(1) Spomenik obsega parcele št. *81, *82, 123, 124/1, 124/24, 124/25, 124/26, 124/31, 124/36, 124/37, 124/5, 124/6, 124/7, 124/8, 599/4 (del vodotoka do južne meje parcele št. 124/6 k. o. Gerečja vas), vse k. o. Gerečja vas, in parcele št. 458/2 (osrednji del parcele do južne meje parcele št. 124/6 k. o. Gerečja vas), 458/3, 465/2, 470/1, 562/1 (del poti do južne meje parcele št. 124/6 k. o. Gerečja vas), 572/3 (del ceste do južne meje parcele št. 124/6 k. o. Gerečja vas), 574/1 (del vodotoka do južne meje parcele št. 124/6 k. o. Gerečja vas), vse k. o. Ruta.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 25. februarja 2003, Uradni list RS, št. 29/03, datoteka z dne 26. novembra 2007, izvorno merilo 1 : 2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Varovani elementi spomenika so:
– zajezitev s petimi pretočnimi polji,
– jezovna zgradba,
– agregatna hiša z generatorji, turbinami, vtočnimi napravami in stikalnico za nadzor in upravljanje elektrarne; stara strojnica z vso prezentirano prvotno opremo.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje tehniških in zgodovinskih objektov iz prejšnjega člena v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– varovanje značilne pojavnosti v prostoru in razmerja območja spomenika,
– varovanje vseh zunanjih značilnosti objektov: vseh gabaritov, zasnove zunanjosti, osnovnega tlorisnega razporeda, značilnih gradbenih in drugih materialov ter konstrukcijskih značilnosti in konstrukcijskih dodatkov,
– varovanje osnovne namembnosti,
– v območju spomenika je prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov brez predhodnega kulturnovarstvenega soglasja pristojnega javnega zavoda,
– lastnik ali upravljalec spomenika mora predhodno pripraviti načrt ukrepov ob naravnih ali drugih nesrečah. V njem je predvideno tudi označevanje spomenika ob morebitni nevarnosti oboroženih spopadov.

Lastnik oziroma upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavitev tako, da ne ogrožata varovanja in osnovne funkcije elektrarne, najmanj enkrat letno pa mora javnosti omogočiti tudi brezplačen ogled spomenika.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.