Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 30. člena Energetskega zakona – UPB2 (Uradni list RS, št. 27/07 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) – v nadaljevanju: »Statut«) je Občinski svet Občine Prebold na 17. redni seji dne 29. 5. 2008 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javni službi):
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja).
Izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost distribucije zemeljskega plina, zagotavljanje dobave in odjema zemeljskega plina pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin.
3. člen
(območje izvajanja javnih služb)
Javni službi se izvajata na celotnem območju Občine Prebold.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna ali fizična oseba.
5. člen
(čas trajanja izvajanja javne službe)
Pravica izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se podeli za največ 35 let.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje za priključitev v skladu z veljavnim Zakonom o graditvi objektov.
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi veljavnimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje;
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Splošne pogoje morata pred objavo potrditi Agencija za energijo ter občina.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem;
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifah in cenah ter le-te imeti objavljene na spletni strani,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
14. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih ter oboje posredovati občini, v kolikor to le-ta zahteva.
5. Distribucijsko omrežje
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani občine kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje obsega primarne in sekundarne plinovode, priključne plinovode ter objekte in naprave, ki so namenjene oskrbi uporabnikov zemeljskega plina na tem omrežju, vključno z glavnim zapornim elementom (požarno pipo) priključnih plinovodov.
Priključni plinovod je plinovod za dovod zemeljskega plina do posamezne zgradbe z glavnim zapornim ventilom in napravami na omrežju. Priključni plinovod zgradi ter ga tudi vzdržuje sistemski operater skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti nove potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati soglasje za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku in na način, ki ga določa veljavna zakonodaja.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po izdaji soglasja je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Stroške izvedbe priključka na distribucijsko omrežje nosi sistemski operater, ki postane lastnik priključka in zagotavlja vzdrževanje priključka v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
Uporabnik plača sistemskemu operaterju priključnino, morebitne nesorazmerne stroške priključitve na distribucijsko omrežje v skladu z določbami koncesijske pogodbe in splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina in dodatne stroške materiala, ki pa postanejo last uporabnika.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
V primeru več sočasno prispelih zahtev in pomanjkanju prostih distribucijskih zmogljivosti se te razdelijo sorazmerno glede na zahtevani dostop.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno gospodarsko službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča v takšni meri, da se mu bistveno ne poslabša konkurenčni položaj v primerjavi z ostalimi primerljivimi sistemskimi operaterji.
Distribucijsko omrežje lahko gradijo in financirajo tudi drugi investitorji. Po dograditvi ga proti plačilu oddajo v upravljanje sistemskemu operaterju.
6. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
22. člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe)
Javni službi se lahko opravljata v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja in da dovoljuje to zgraditi tudi drugemu investitorju;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina ali drugi investitor lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine ali drugega investitorja oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina,
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju določenem v 3. členu tega odloka, vendar na omrežju, katerega gradnjo je financiral. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti.
23. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
24. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
25. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina)
Na območju občine se obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in/ali obvezna uporaba plina ureja z zakoni in občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev.
7. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
26. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik in/ali odjemalec, kolikor odjema zemeljski plin in/ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in/ali pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
8. Nadzor nad opravljanjem javne službe
27. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi, občinska inšpekcijska služba in Agencija za energijo.
III. PREHODNE DOLOČBE
28. člen
(obveznosti izvajalcev javnih služb po 1. 7. 2007)
Z dnem 1. 7. 2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina in dejavnost dobave plina opravlja v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. V takšnem primeru zadošča ločeno računovodsko spremljanje obeh dejavnosti.
29. člen
(sprememba predpisov)
Izvajalec, ki je postal izvajalec na podlagi predpisov pred sprejemom Energetskega zakona, z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredi področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe, urejajo na novo. Uskladitev obstoječe koncesijske pogodbe ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe.
Pri spremembi obstoječe koncesijske pogodbe oziroma sklenitvi nove koncesijske pogodbe, se lahko koncesijska pogodba podaljša tako, da od podpisa koncesijske pogodbe, ki velja na dan objave tega odloka, ne traja več kot 35 let, vendar se trajanje koncesije ne sme podaljšati za več kot polovico roka koncesije pred spremembo pogodbe.
Kolikor so se, ali se, izvajalcem ekonomsko ali kako drugače poslabša položaj zaradi sprejetih predpisov po podpisu koncesijske pogodbe, občina predlaga tako uskladitev koncesijskih pogodb, da se koncesionarjem ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal. Kolikor se nespremenjenega ekonomskega in konkurenčnega položaja ne da doseči s spremembo koncesijske pogodbe, potem je občina dolžna koncesionarju dati primerno nadomestilo.
IV. KONČNE DOLOČBE
30. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije (Uradni list RS, št. 13/93).
31. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Prebold, dne 29. maja 2008
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.
