Na podlagi drugega odstavka 89. člena, drugega odstavka 105. člena in drugega odstavka 117. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/07) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravice oseb z mednarodno zaščito)
(1) Ta uredba določa načine in pogoje za zagotavljanje pravic beguncev in oseb, ki jim je priznana subsidiarna zaščita (v nadaljnjem besedilu: osebe z mednarodno zaščito).
(2) Osebe z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji imajo pravico do pridobitve informacij o statusu ter pravicah in dolžnostih, ki iz statusa izhajajo, nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja, zaposlitve in dela ter pomoči pri integraciji.
(3) Begunci imajo pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Odločba, s katero je bil osebi priznan status begunca, z dnem vročitve velja kot dovoljenje za stalno prebivanje.
(4) Osebe s subsidiarno zaščito imajo pravico do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Odločba, s katero je bila osebi priznana subsidiarna zaščita, z dnem vročitve velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje treh let.
(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), osebi s priznano subsidiarno zaščito 45 dni pred potekom tega statusa pošlje pisno obvestilo in obrazec, s katerim lahko uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji in je kot priloga 1 sestavni del te uredbe. Če je bila osebi subsidiarna zaščita podaljšana, odločba o podaljšanju velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja.
2. člen
(pridobitev informacij)
(1) Ministrstvo osebam z mednarodno zaščito zagotavlja informacije, potrebne za njihovo lažje vključevanje v okolje, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarne pomoči, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja ter brezplačne pravne pomoči, in sicer v slovenskem in njim razumljivem jeziku.
(2) Ministrstvo zagotavlja informacije v obliki priročnikov, brošur ali v elektronski obliki, ki jih posreduje tudi organom, ki obravnavajo osebe z mednarodno zaščito, drugim državnim organom in nevladnim organizacijam.
II. NASTANITEV
3. člen
(nastanitev oseb z mednarodno zaščito)
(1) Osebo z mednarodno zaščito se za obdobje najdalj enega leta od vročitve odločbe o pridobitvi statusa nastani v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva, razen če ima zagotovljeno zasebno nastanitev. V tem primeru stroške nastanitve krije oseba sama.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na prošnjo osebe z mednarodno zaščito obdobje nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva podaljša za najdalj šest mesecev, če so za to utemeljeni zdravstveni, socialno-ekonomski ali drugi razlogi.
(3) Utemeljenost razlogov iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja šest predstavnikov ministrstva s strokovnimi znanji s področja integracije oseb z mednarodno zaščito, po potrebi pa komisija k sodelovanju povabi tudi predstavnike nevladnih organizacij.
(4) V primeru združitve družine po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se postopek nastanitve družinskih članov prične z dnem prihoda družinskih članov. Zaradi celovitosti družine se oseba z mednarodno zaščito, ki je uveljavljala pravico do združitve družine, nastani skupaj z družino.
(5) Ob nastanitvi se osebo z mednarodno zaščito seznani s pravicami in dolžnostmi, povezanimi z bivanjem v nastanitveni zmogljivosti ministrstva, ter se ji izroči izvod hišnega reda v njej razumljivem jeziku.
4. člen
(nastanitev ranljivih oseb s posebnimi potrebami)
(1) Pri nastanitvi ranljivih oseb s posebnimi potrebami, ki imajo priznano mednarodno zaščito, zlasti otrok, mladoletnikov brez spremstva, invalidnih oseb, starejših, nosečnic, roditeljev samohranilcev z otroki in žrtev posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja, je treba upoštevati njihove specifične potrebe ter jim prilagoditi bivalne razmere.
(2) Obstoj posebnih potreb in ranljivosti oseb z mednarodno zaščito ugotavlja komisija na podlagi prošnje te osebe ali predloga strokovnih delavcev organizacij, ki delujejo na področju zagotavljanja pomoči pri vključevanju v okolje. Komisija oblikuje mnenje v roku 30 dni od prejema prošnje.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena se v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva po preteku enega leta nastanijo na podlagi mnenja komisije, in sicer za čas trajanja razlogov, na podlagi katerih so bile opredeljene kot ranljive osebe s posebnimi potrebami.
(4) Komisija najmanj enkrat letno preverja obstoj razlogov, na podlagi katerih je bila osebam iz prejšnjega odstavka odobrena nastanitev v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva.
(5) Če nastanitev v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva ni primerna, ministrstvo v sodelovanju s pristojnimi organi osebi z mednarodno zaščito zagotovi drugo ustrezno nastanitev.
III. DENARNO NADOMESTILO ZA ZASEBNO NASTANITEV
5. člen
(upravičenost do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev)
Osebe z mednarodno zaščito so največ dve leti po poteku nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva upravičene do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev (v nadaljnjem besedilu: denarno nadomestilo). Če ministrstvo ne more zagotoviti nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva, so osebe z mednarodno zaščito upravičene do denarnega nadomestila za obdobje najdalj treh let od dneva pridobitve statusa osebe z mednarodno zaščito.
6. člen
(vloga za denarno nadomestilo)
(1) Postopek za dodelitev denarnega nadomestila se začne na zahtevo osebe z mednarodno zaščito.
(2) Zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) se vloži na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(3) Oseba z mednarodno zaščito mora zahtevku za denarno nadomestilo priložiti najemno pogodbo, overjeno pri pristojnem organu.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na podlagi prvega zahtevka dodeli denarno nadomestilo tudi brez predložitve najemne pogodbe. V tem primeru je oseba z mednarodno zaščito dolžna ministrstvu na vpogled predložiti najemno pogodbo, overjeno pri pristojnem organu, najkasneje v roku osmih dni od sklenitve pogodbe. Če oseba v predpisanem roku pogodbe ne predloži, ob vložitvi naslednjega zahtevka ni upravičena do denarnega nadomestila.
(5) Prvi zahtevek je treba vložiti pred potekom nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva.
7. člen
(odmera denarnega nadomestila)
(1) Višina denarnega nadomestila se osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali jim preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena te uredbe.
(2) Višina denarnega nadomestila se osebi z mednarodno zaščito, ki ima lastne dohodke ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, določi tako, da se od denarnega nadomestila iz prejšnjega odstavka odšteje višina povprečnih lastnih dohodkov, ki jih je oseba z mednarodno zaščito oziroma zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, prejeli v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.
(3) Višina denarnega nadomestila se članom družine, ki imajo status oseb z mednarodno zaščito, določi kot razlika med denarnim nadomestilom iz prvega odstavka tega člena in seštevkom povprečnih lastnih dohodkov vseh družinskih članov in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, prejetih v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.
(4) Za lastna sredstva osebe z mednarodno zaščito po tej uredbi se štejejo lastni dohodki, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja socialno varnost, in njeno premoženje v Republiki Sloveniji.
8. člen
(višina denarnega nadomestila)
Višina mesečnega denarnega nadomestila je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo status osebe z mednarodno zaščito. Določi se v skladu z ustreznim odstotkom osnovnega zneska minimalnega dohodka in znaša:
----------------------------------------------------------
Št. družinskih članov Odstotek osnovnega zneska
minimalnega dohodka
----------------------------------------------------------
1 100%
2 120%
3 150%
4 180%
5 210%
6 230%
7 ali več 250%
----------------------------------------------------------
9. člen
(najemnina po pogodbi)
(1) V primeru, ko je pogodbena vsota najemnine in drugih stroškov, ki izvirajo iz najema stanovanja, nižja od odstotka osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v prejšnjem členu, se osebi z mednarodno zaščito izplača denarno nadomestilo za zasebno nastanitev v pogodbenem znesku.
(2) Kot drugi stroški, ki izvirajo iz najema stanovanja, se štejejo obratovalni stroški (stroški za dobavljeno elektriko, vodo, ogrevanje stanovanja, stroški za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe in podobno), ki jih je oseba z mednarodno zaščito kot najemnik dolžna plačevati v skladu z najemno pogodbo in predpisi, ki urejajo stanovanjska najemna razmerja.
(3) Višina stroškov iz prejšnjega odstavka se določi kot povprečje stroškov v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.
10. člen
(izplačevanje denarnega nadomestila)
(1) Denarno nadomestilo se dodeli in izplačuje za obdobje treh mesecev.
(2) Denarno nadomestilo pripada osebi z mednarodno zaščito v primeru prvega zahtevka z naslednjim dnem po poteku nastanitve v integracijski hiši oziroma drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva. Če denarno nadomestilo na dan vložitve zahtevka že prejema, pa od naslednjega dne po poteku obdobja, za katero je bilo denarno nadomestilo dodeljeno.
(3) V primeru, ko oseba z mednarodno zaščito, ki ni nastanjena v integracijski hiši, vloži zahtevek, pa denarnega nadomestila še ni prejemala oziroma ga ne prejema, se ji denarno nadomestilo dodeli z dnem vložitve zahtevka.
(4) Denarno nadomestilo mladoletnikom brez spremstva se izplačuje njihovim zakonitim zastopnikom, denarno nadomestilo za samsko osebo oziroma družino pa se izplačuje praviloma vlagatelju.
(5) Oseba z mednarodno zaščito je neupravičeno prejeto denarno nadomestilo dolžna vrniti.
(6) O dodelitvi in višini denarnega nadomestila ter vrnitvi neupravičeno prejetih denarnih nadomestil odloči ministrstvo z odločbo.
IV. ZDRAVSTVENO VARSTVO OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO
11. člen
(zdravstveno varstvo)
(1) Osebe z mednarodno zaščito so upravičene do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
(2) Sredstva za zdravstveno varstvo oseb z mednarodno zaščito zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
(3) Če oseba z mednarodno zaščito nima lastnih sredstev oziroma ji preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja krije ministrstvo.
V. SOCIALNO VARSTVO
12. člen
(socialno varstvo)
(1) Osebe z mednarodno zaščito so pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva izenačene z državljani Republike Slovenije.
(2) Sredstva za socialno varstvo oseb z mednarodno zaščito zagotavlja ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
VI. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
13. člen
(izobraževanje in usposabljanje)
(1) Mladoletne osebe z mednarodno zaščito so pri osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju izenačene z državljani Republike Slovenije.
(2) Sredstva za izobraževanje in usposabljanje oseb z mednarodno zaščito zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Ministrstvo, pristojno za šolstvo, zagotavlja osebam z mednarodno zaščito tudi učbenike iz učbeniškega sklada.
(3) Osebam z mednarodno zaščito brez lastnih dohodkov oziroma drugače zagotovljenega preživljanja druge stroške v zvezi z izobraževanjem krije ministrstvo.
(4) Odraslim osebam z mednarodno zaščito se dostop do izobraževalnega sistema omogoči pod enakimi pogoji kot tujcem, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji.
(5) Stroške postopka priznavanja izobraževanja in stroške postopka preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij osebam z mednarodno zaščito krije ministrstvo.
VII. ZAPOSLOVANJE IN DELO
14. člen
(zaposlovanje in delo)
(1) Osebe z mednarodno zaščito uveljavljajo pravice iz naslova zaposlovanja in dela v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev.
(2) Osebe z mednarodno zaščito uveljavljajo pravice za primer brezposelnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
VIII. POMOČ PRI INTEGRACIJI
15. člen
(zagotavljanje pomoči pri integraciji)
Osebam z mednarodno zaščito se zagotavlja pomoč pri vključevanju v okolje za obdobje največ treh let od dneva pridobitve mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
16. člen
(osebni integracijski načrt)
(1) Ministrstvo v sodelovanju z osebo z mednarodno zaščito pripravi osebni integracijski načrt za obdobje pomoči pri vključevanju v okolje, ki vsebuje predvidene dejavnosti za pomoč pri integraciji.
(2) Osebni integracijski načrt se pripravi na podlagi potreb, znanj, zmožnosti in sposobnosti osebe z mednarodno zaščito, in sicer v roku treh mesecev od pridobitve statusa mednarodne zaščite.
(3) V soglasju z ministrstvom lahko pripravo in izvedbo osebnega integracijskega načrta delno ali v celoti prevzamejo tudi drugi organi in organizacije.
(4) Pri pripravi osebnega integracijskega načrta lahko sodelujejo predstavniki strokovnih služb pristojnih ministrstev in predstavniki lokalne skupnosti, kjer so osebe z mednarodno zaščito nastanjene.
(5) Osebni integracijski načrt se pripravi v slovenskem jeziku, osebo z mednarodno zaščito pa se seznani z vsebino osebnega integracijskega načrta v njej razumljivem jeziku.
(6) Ministrstvo v sodelovanju z osebo z mednarodno zaščito osebni integracijski načrt po potrebi spremeni oziroma dopolni.
17. člen
(tečaj slovenskega jezika)
(1) Osebe z mednarodno zaščito so upravičene do tečaja slovenskega jezika v obsegu največ tristo ur. Na prošnjo osebe z mednarodno zaščito in ob soglasju izvajalca tečaja oziroma na predlog izvajalca tečaja lahko ministrstvo iz posebej utemeljenih razlogov odobri še največ sto dodatnih ur učenja slovenskega jezika.
(2) Stroške tečaja iz prejšnjega odstavka in stroške javnega prevoza do najbližjega pooblaščenega izvajalca za obiskovanje tečaja slovenskega jezika krije ministrstvo.
(3) Če je oseba z mednarodno zaščito brez utemeljenega razloga prisotna na tečaju manj kot 80-odstotno, ji ministrstvo ni dolžno zagotoviti nadaljevanja tečaja. Udeležbo na tečaju ministrstvo mesečno preverja pri izvajalcu tečaja.
(4) Če se oseba z mednarodno zaščito iz neutemeljenih razlogov ne udeleži tečaja slovenskega jezika v terminu, ki ga določi ministrstvo, ji to ni dolžno zagotoviti nadomestnega tečaja.
(5) Ministrstvo ne zagotavlja plačila stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena za osebe z mednarodno zaščito, ki so:
– končale šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji,
– bile vsaj tri leta vključene v redni izobraževalni program v Republiki Sloveniji,
– že pridobile potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika na vsaj osnovni ravni,
– zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, nezmožne opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni.
(6) Osebam z mednarodno zaščito, starejšim od šestdeset let, in nepismenim ministrstvo lahko zagotovi prilagojen program, s katerim pridobijo znanje slovenskega jezika za potrebe vsakdanjega sporazumevanja.
18. člen
(preizkus znanja slovenskega jezika)
(1) Stroške enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika na osnovni ravni in s tem povezane stroške javnega prevoza krije ministrstvo.
(2) Ministrstvo ni dolžno kriti stroškov nadomestnega preizkusa znanja, če se oseba z mednarodno zaščito iz neutemeljenih razlogov ni udeležila prvega preizkusa znanja.
19. člen
(tečaj spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve)
(1) Ministrstvo osebam z mednarodno zaščito zagotavlja plačilo stroškov tečaja spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve Republike Slovenije ter plačilo stroškov javnega prevoza za obiskovanje tečaja v obsegu največ trideset ur.
(2) Tečaj iz prejšnjega odstavka se lahko izvede tudi v okviru vsebin tečaja učenja slovenskega jezika.
(3) Če se oseba z mednarodno zaščito iz neutemeljenih razlogov ne udeleži tečaja v terminu, ki ga določi ministrstvo, ji to ni dolžno zagotoviti nadomestnega tečaja.
IX. IZKAZNICE
20. člen
(izkaznica begunca)
(1) Izkaznico begunca izda ministrstvo po uradni dolžnosti na podlagi odločbe o priznanju statusa begunca, in sicer najkasneje v roku 30 dni po izdaji odločbe o priznanju statusa begunca.
(2) Izkaznica begunca je plastificirana, velika 91 mm x 60 mm in je kot priloga 3 sestavni del te uredbe.
(3) Izkaznica begunca na prednji strani vsebuje grafično podobo grba Republike Slovenije, napis "IZKAZNICA BEGUNCA", barvno fotografijo, serijsko številko, vrsto dovoljenja, priimek, ime, državljanstvo, spol, datum rojstva in datum veljavnosti.
(4) Izkaznica na hrbtni strani vsebuje naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, EMŠO, pristojni organ, ki je izkaznico izdal, in datum izdaje.
21. člen
(izkaznica osebe s subsidiarno zaščito)
(1) Izkaznico o subsidiarni zaščiti izda ministrstvo po uradni dolžnosti na podlagi odločbe o priznanju statusa subsidiarne zaščite, in sicer najkasneje v roku 30 dni po izdaji odločbe o priznanju statusa subsidiarne zaščite.
(2) Izkaznica o subsidiarni zaščiti je plastificirana, velika 91 mm x 60 mm in je kot priloga 4 sestavni del te uredbe.
(3) Izkaznica o subsidiarni zaščiti na prednji strani vsebuje grafično podobo grba Republike Slovenije, napis "IZKAZNICA OSEBE S SUBSIDIARNO ZAŠČITO", barvno fotografijo, serijsko številko, vrsto dovoljenja, priimek, ime, državljanstvo, spol, datum rojstva in datum veljavnosti.
(4) Izkaznica na hrbtni strani vsebuje naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, EMŠO, pristojni organ, ki je izkaznico izdal, in datum izdaje.
22. člen
(naznanitev pogrešitve izkaznice)
Pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice mora oseba z mednarodno zaščito takoj oziroma najkasneje v treh dneh od dneva pogrešitve naznaniti ministrstvu na obrazcu, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe.
X. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
23. člen
(prepoved posredovanja podatkov)
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in druge organizacije, ki izvajajo posamezne postopke po tej uredbi, morajo podatke o osebah z mednarodno zaščito, ki so jih pridobili za potrebe teh postopkov, varovati pred organi njihove izvorne države.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Izkaznice iz IX. poglavja te uredbe se pričnejo izdajati najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi te uredbe.
25. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/04, 129/04, 112/06 in 61/07).
26. člen
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00717-11/2008/7
Ljubljana, dne 18. junija 2008
EVA 2008-1711-0019
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
