Na podlagi 54. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo in 14/07 – ZVS) in 10. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (UL L št. 386 z dne 29. 12. 2006, str. 89 in UL L št. 75 z dne 15. 3. 2007, str. 26; v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ) določa posebna pravila za učinkovito in hitro izmenjavo obstoječih informacij in podatkov med Policijo ali Carinsko upravo Republike Slovenije ter pristojnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije zaradi preiskovanja kaznivih dejanj ali zbiranja podatkov o kaznivih dejanjih.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
a) »pristojni organ Republike Slovenije« pomeni Policijo in Carinsko upravo Republike Slovenije, ki ju je Republika Slovenija navedla v zadnji izjavi, deponirani pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije;
b) »pristojni organ druge države članice« pomeni policijo, carino ali drug organ druge države članice Evropske unije, ki mu zakonodaja te države članice daje pooblastila za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter za izvajanje pooblastil in uporabo prisilnih ukrepov v okviru takšnih dejavnosti in ki so ga države članice navedle v zadnji izjavi, deponirani pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije. Agencije ali službe, ki se posebej ukvarjajo z vprašanji nacionalne varnosti, v pojem pristojnega organa niso zajete;
c) »informacije in podatki« pomenijo:
– kakršne koli informacije ali podatke, povezane z odkrivanjem, preprečevanjem ali preiskovanjem kaznivega dejanja, ki jih pristojni organi vodijo ali lahko do njih dostopajo zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog;
– kakršne koli informacije ali podatke, povezane z odkrivanjem, preprečevanjem ali preiskovanjem kaznivega dejanja, ki jih morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil ali zasebni subjekti posredovati pristojnim organom na podlagi zahteve;
d) »kazniva dejanja iz drugega odstavka 2. člena Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje (v nadaljnjem besedilu: kazniva dejanja iz drugega odstavka 2. člena okvirnega sklepa 2002/584/PNZ)« pomenijo kazniva dejanja iz zakonodaje Republike Slovenije, ki ustrezajo ali so enaka kaznivim dejanjem iz te določbe Okvirnega sklepa;
e) »zbiranje podatkov o kaznivem dejanju« pomeni stopnjo v postopku, ki še ni dosegla stopnje preiskave kaznivega dejanja, znotraj katere pristojni organ, ki je po zakonodaji pristojen za zbiranje, obdelovanje in analizo informacij o kaznivih dejanjih, ugotavlja, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila v prihodnosti storjena konkretna kazniva dejanja;
f) »prisilni ukrepi« pomenijo ukrepe, ki jih pristojni organi lahko izvajajo na podlagi z zakonom določenih pooblastil.

(1) Pristojni organ Republike Slovenije zagotovi informacije in podatke na zaprosilo pristojnega organa druge države članice, ki deluje v okviru pristojnosti, ki mu jih določa zakonodaja države članice, in preiskuje kaznivo dejanje ali zbira podatke o kaznivem dejanju.
(2) Pri zagotavljanju informacij in podatkov pristojnim organom drugih držav članic se uporabljajo pogoji, ki niso strožji od pogojev, ki se za zagotavljanje in zahtevanje informacij in podatkov uporabljajo v skladu z zakonodajo Republike Slovenije. Kadar za dostopanje do informacij ali podatkov in za njihovo izmenjavo pristojnemu organu Republike Slovenije ni treba pridobiti soglasja ali odobritve sodišča Republike Slovenije, se takšno soglasje ali odobritev ne zahteva tudi v primeru izmenjave informacij ali podatkov med pristojnim organom Republike Slovenije in pristojnim organom druge države članice.
(3) Če lahko pristojni organ Republike Slovenije v skladu z zakonodajo Republike Slovenije do zahtevanih informacij ali podatkov dostopa zgolj na podlagi soglasja ali odobritve sodišča Republike Slovenije, mora zaprositi pristojno sodišče Republike Slovenije za soglasje ali dovoljenje za dostop do zahtevanih informacij ali podatkov in njihovo izmenjavo. Pristojno sodišče Republike Slovenije pri odločitvi o soglasju ali dovoljenju za dostop do zahtevanih informacij ali podatkov in za njihovo izmenjavo s pristojnim organom druge države članice Evropske unije uporabi enaka merila kot pri odločanju v enaki zadevi pristojnega organa Republike Slovenije.
(4) Če zahtevane informacije ali podatke pristojnemu organu Republike Slovenije priskrbi druga država, za katero velja načelo specialnosti, sme pristojni organ Republike Slovenije te informacije ali podatke pristojnim organom druge države članice poslati zgolj s privolitvijo države, ki jih je priskrbela.
(5) Kadar pristojni organ Republike Slovenije pridobi informacije ali podatke v skladu s to uredbo od pristojnega organa druge države članice in jih želi uporabiti kot dokaz pred sodiščem, mora pridobiti soglasje države članice, ki je te informacije ali podatke priskrbela, če tako zahteva zakonodaja države članice, ki je priskrbela informacije ali podatke, in sicer z uporabo instrumentov o pravosodnem sodelovanju, ki veljajo med državama članicama. Soglasje ni potrebno, če je država članica, od katere so se zahtevale informacije ali podatki, že dala soglasje za uporabo informacij ali podatkov kot dokaza v kazenskem postopku ob njihovem posredovanju.
(6) Če to dovoljuje zakonodaja Republike Slovenije, pristojni organ Republike Slovenije v skladu s slednjo zagotovi informacije ali podatke, ki jih je predhodno pridobil z uporabo prisilnih ukrepov.

(1) Če pristojni organ druge države članice zahteva nujni postopek, mora pristojni organ Republike Slovenije na zaprosila za informacije in podatke v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 2. člena Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ odgovoriti najpozneje v osmih urah, če so zahtevane informacije ali podatki na voljo v zbirki podatkov, do katere lahko neposredno dostopa. Če v osmih urah odgovora ne more zagotoviti, to utemelji z uporabo obrazca iz Priloge A, ki je sestavni del te uredbe. Zagotovitev informacij ali podatkov, za katere se zaprosi v osmih urah, se lahko odloži, če bi to nesorazmerno obremenilo pristojni organ. Ta o odložitvi informacij ali podatkov nemudoma obvesti organ, ki zanje zaprosi, pri čemer mora te informacije ali podatke zagotovi čim prej, vendar najkasneje v treh dneh. Če pristojni organ druge države članice ne zahteva nujnega postopka, mora pristojni organ Republike Slovenije odgovoriti na zaprosila za informacije in podatke v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 2. člena Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ v enem tednu, če so zahtevane informacije ali podatki na voljo v zbirki podatkov, do katere dostopa neposredno. Če odgovora ne more zagotoviti, to utemelji z uporabo obrazca iz Priloge A te uredbe.
(2) V vseh drugih primerih pristojni organ Republike Slovenije zagotovi, da se zahtevane informacije ali podatki pristojnemu organu, ki za njih zaprosi, sporočijo v štirinajstih dneh. Če zaprošeni pristojni organ odgovora ne more zagotoviti v štirinajstih dneh, to utemelji z uporabo obrazca iz Priloge A te uredbe.

(1) Pristojni organ Republike Slovenije lahko zaprosi za informacije in podatke zaradi odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami in podatki. Utemeljeni razlogi za domnevo se navedejo v zaprosilu, v katerem je pojasnjen namen zaprosila za informacije in podatke ter povezava med tem namenom in osebo, na katero se te informacije in podatki nanašajo.
(2) Pristojni organ Republike Slovenije, ki zahteva informacije, ne zaprosi za več informacij ali podatkov oziroma ne določa krajših časovnih rokov, kot je potrebno za namene zaprosila.
(3) Zaprosilo za informacije ali podatke mora vsebovati vsaj informacije iz Priloge B, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Izmenjava informacij in podatkov med pristojnim organom Republike Slovenije in pristojnim organom druge države članice lahko poteka na načine, ki so na voljo za mednarodno sodelovanje pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Jezik, v katerem je zapisano zaprosilo in se izmenjujejo informacije, je jezik, ki se praviloma uporablja pri obstoječem načinu komunikacije.
(2) Informacije ali podatki se v skladu s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) izmenjujejo tudi z Europolom in v skladu s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala tudi z Eurojustom, če se izmenjava nanaša na kaznivo dejanje, ki spada v njun mandat.

(1) Pristojni organi Republike Slovenije pristojnim organom drugih držav članic posredujejo informacije in podatke brez predhodnega zaprosila, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi informacije in podatki lahko pomagali pristojnemu organu v posamezni državi članici pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju kaznivih dejanj iz točke d) 2. člena te uredbe. Informacije in podatki se posredujejo takoj, ko pristojni organi Republike Slovenije ocenijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za takšno domnevo. Za posredovanje informacij in podatkov pristojni organi Republike Slovenije uporabijo obrazec iz Priloge B te uredbe.
(2) Skladno s prejšnjim odstavkom se zagotavljajo le informacije in podatki, ki so po presoji pristojnega organa Republike Slovenije ustrezni in potrebni za uspešno preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje zadevnega kaznivega dejanja.

(1) Uveljavljena pravila o varstvu podatkov, ki veljajo pri uporabi načinov komunikacije iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, se uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in podatkov iz te uredbe med pristojnim organom Republike Slovenije in pristojnim organom druge države članice.
(2) Če je država prejemnica Republika Slovenija, uporabo informacij in podatkov, ki so bili v skladu s to uredbo izmenjani neposredno ali na dvostranski ravni s pristojnimi organi Republike Slovenije, ureja zakonodaja Republike Slovenije o varstvu podatkov, kot če bi se informacije in podatki zbrali v Republiki Sloveniji. Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju te uredbe, so varovani v skladu z načeli Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in v skladu z Dodatnim protokolom z dne 8. novembra 2001 k tej konvenciji v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov. Pristojni organi Republike Slovenije morajo pri obdelavi osebnih podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, upoštevati načela Priporočila Sveta Evrope št. R(87)15 o uporabi osebnih podatkov na policijskem področju.
(3) Pridobljene informacije in podatke lahko pristojni organi Republike Slovenije uporabijo zgolj za namene, za katere so bili ti posredovani v skladu s to uredbo, ali za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti; obdelava v druge namene se dovoli samo s predhodnim pooblastilom države članice, ki jih sporoča, pri čemer se upošteva zakonodaja Republike Slovenije.
(4) Pri zagotavljanju informacij in podatkov v skladu s to uredbo lahko pristojni organ Republike Slovenije v skladu z zakonodajo Republike Slovenije pristojnemu organu druge države članice, ki prejme informacije in podatke, določi pogoje za njihovo uporabo. Pogoje lahko določi tudi glede poročanja o izsledkih preiskovanja kaznivega dejanja ali zbiranju podatkov o kaznivem dejanju, pri katerem je prišlo do izmenjave informacij in podatkov. Pristojni organ Republike Slovenije, ki sporoča informacije in podatke, lahko zaprosi državo članico prejemnico, naj predloži podatke o uporabi in nadaljnji obdelavi predanih informacij in podatkov.
(5) Če informacije in podatke prejme pristojni organ Republike Slovenije in pristojni organ druge države članice v skladu s svojo zakonodajo določi pogoje iz prejšnjega odstavka, so za pristojni organ Republike Slovenije ti pogoji zavezujoči, razen v primeru, kadar zakonodaja Republike Slovenije določa opustitev omejitev glede uporabe za pravosodne organe, zakonodajna telesa ali kateri koli drug neodvisni organ, ustanovljen v skladu z zakonom in odgovoren za nadzor nad pristojnimi organi kazenskega pregona. V takih primerih se informacije in podatki lahko uporabljajo šele po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki sporoča informacije in podatke.

Pristojni organi Republike Slovenije v vsakem posameznem primeru izmenjave informacij ali podatkov ustrezno upoštevajo zahteve po tajnosti postopka preiskovanja kaznivih dejanj. V ta namen pristojni organi Republike Slovenije v skladu z zakonodajo Republike Slovenije zagotovijo zaupnost vseh posredovanih informacij in podatkov, ki so opredeljeni kot zaupne narave.

(1) Pristojni organ Republike Slovenije lahko zavrne zagotovitev informacij ali podatkov, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi posredovanje informacij ali podatkov:
a) škodovalo osnovnim interesom nacionalne varnosti Republike Slovenije
ali
b) ogrozilo uspeh preiskovanja kaznivega dejanja ali zbiranja informacij ali podatkov o kaznivem dejanju ali varnost posameznikov
ali
c) bilo očitno nesorazmerno ali nepomembno za namene, za katere so bili informacije ali podatki zaprošeni.
(2) Kadar se zaprosilo nanaša na kaznivo dejanje, za katero je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije zagrožena zaporna kazen enega leta ali manj, lahko pristojni organ Republike Slovenije zavrne zagotovitev zahtevanih informacij ali podatkov.
(3) Pristojni organ Republike Slovenije zavrne zagotovitev informacij ali podatkov, če pristojno sodišče Republike Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 3. člena te uredbe ne dovoli dostopa do zahtevanih informacij in njihove izmenjave.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2008.