Na podlagi 39. člena Statuta javnega podjetja Vodovod Murska Sobota d.o.o., št. 013-2/01 z dne 29. 10. 2001 in določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 42. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 93/07 in 37/08), 5. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 74/99 in 19/07), 4. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 46/00 in 96/07) ter drugi odstavek 5. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 19/03) je Nadzorni svet javnega podjetja Vodovod Murska Sobota d.o.o. na seji dne 6. 6. 2008 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
javnega vodovoda Murska Sobota
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem tehničnim pravilnikom javnega vodovoda Murska Sobota (v nadaljevanju besedila: tehnični pravilnik) se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javnega vodovoda, tehnični normativi za priključevanje na javni vodovod, način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega vodovoda, izdaja soglasij za gradnjo vodovoda in za priključitev nanj.
Ta pravilnik je obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, v upravnem postopku za upravljavca in za uporabnike javnega vodovoda Murska Sobota. Poleg tega tehničnega pravilnika je potrebno upoštevati še republiške in občinske predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo, predpise s področja graditve objektov in urejanja prostora ter navodila proizvajalcev uporabljene opreme.
Tehnični pravilnik velja za celotno območje, ki ga javni vodovod Murska Sobota oskrbuje s pitno vodo.
II. POJMI
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– pitna voda je voda v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– sistem za oskrbo s pitno vodo je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov,
– sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture,
– primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,
– transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Je regionalni ali magistralni vodovod za dovajanje pitne vode do vodovoda za oskrbo s pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena,
– obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo,
– odjemno mesto (vodomerno mesto) je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi,
– javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe,
– javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih,
– oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod,
– hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke,
– upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s tem odlokom pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe,
– vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo,
– kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava R Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora,
– kataster vodovodnih priključkov je evidenca zbirnih podatkov o vodovodnih priključkih na javni vodovod, ki ga vodi upravljavec,
– območje izvajanja javne službe je območje, ki ga javni vodovod Murska Sobota oskrbuje s pitno vodo,
– uporabniki storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do izvajalca javne službe. Praviloma je uporabnik lastnik obstoječe stavbe, če pa je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik obstoječe stavbe,
– obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08),
– priključek stavbe (vodovodni priključek) na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje pitne vode (obračunskim vodomerom) pri uporabniku storitev.
III. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA
Kvaliteta vode
3. člen
Namen porabe vode je kriterij za določanje kakovosti vode. Kakovost vode za znani končni namen porabe je določena z veljavnimi predpisi in pravilniki.
Voda iz javnega vodovoda mora na vodomernem mestu ustrezati zahtevani kakovosti za pitno vodo. Kvaliteta pitne vode za preskrbo prebivalstva, nadzor kvalitete, način izvajanja nadzora in drugi pogoji glede kvalitete vode morajo ustrezati določilom veljavnih zakonov in pravilnikov.
Voda za protipožarne namene in za tehnološke potrebe je lahko slabše kvalitete od predpisane za pitno vodo, če se transportira po ločenih vodovodnih sistemih.
Količina vode
Obstoječa poraba vode
4. člen
Obstoječa poraba vode je maksimalna dnevna poraba vode vseh obstoječih porabnikov (široka in industrijska potrošnja, kmetijstvo, javna poraba ...), ki so že priključeni na javni vodovodni sistem.
Predvidena poraba vode
5. člen
Predvidena poraba vode je pričakovana poraba glede na spremembe strukture porabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora na oskrbovanem območju za obdobje od 30 do 50 let.
Za planiranje in projektiranje se uporablja norma poraba enega porabnika v povprečnem dnevu leta, ki znaša za:
– gospodinjstva 150 litrov / osebo / dan
– turizem 200 litrov / posteljo / dan
– domovi za ostarele 200 litrov / posteljo / dan
– gostinstvo 20 litrov / gosta / dan
– javne ustanove 50 litrov / zaposlenega / dan
– gospodarstvo (brez tehnološke vode) 50 litrov / zaposlenega / dan
– šole 15 litrov / dijaka / dan
– veliko živino 50 litrov / glavo
– malo živino 15 litrov / glavo.
Norma poraba za industrijo je odvisno od predvidenih tehnoloških procesov.
Za že priključeno industrijo so podatki o trenutni porabi na razpolago pri upravljavcu javnega vodovoda.
6. člen
Zagotavljanje požarnega varstva (zagotavljanje vode iz javnega vodovoda za gašenje požarov) se izvaja samo na območjih, kjer tehnične karakteristike obstoječega vodovodnega sistema zagotavljajo kriterije veljavnih predpisov s področja varstva pred požari. Ta območja določi upravljavec javnega vodovoda.
7. člen
Največja dnevna poraba vode se določi s koeficientom letnega nihanja vode 1,5, s katerim pomnožimo srednjo dnevno porabe vode in izraža razmerje med porabo vode kritičnega dne in srednjo dnevno porabo.
8. člen
Nihanje dnevne porabe se izračuna s koeficientom neenakomerne dnevne porabe, ki je razmerje med največjo oziroma najmanjšo urno porabo vode (Qmax, Qmin) in povprečno urno porabo vode med dnevom (Qsr). Koeficient neenakomerne dnevne porabe je odvisen od porabnikov in znaša:
Qmax = 1,50 * Qsr
Qmin = 0,50 * Qsr.
Pretočne hitrosti
9. člen
Javni vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji porabi vode med 0,8 m/s in 1,4 m/s. Primerno območje je še med 0,5 m/s in 2,0 m/s.
Ne glede na vrsto cevi maksimalna hitrost za sesalne cevovode ne sme biti večja od 0,8 m/s.
10. člen
V območju sistemskih vododelnic sistema in kjer so minimalne hitrosti manjše od 0,6 m/s in nastane možnost poslabšanja kvalitete vode, je za te odseke cevovodov potrebno vgraditi naprave za možnost izpiranja cevovoda. Količina vode za izpiranje cevovoda mora biti enaka 10-kratnemu volumnu cevovoda, ki se izpira.
Tlak v omrežju
11. člen
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in je na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča normalno stanje v vodovodni mreži.
Praviloma tlak v omrežju ne sme presegati 6,0 bar.
Toplotna zaščita javnih vodovodov
12. člen
Cevovode je potrebno položiti tako, da trajno obratujejo brez motenj v pričakovanem temperaturnem območju od + 4 °C do + 20 °C.
Javni vodovodi so praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja praviloma v globinah definiranih v 20. členu tega pravilnika.
V primeru, da se predvideva obratovanje izven pričakovanega temperaturnega območja, se mora izvesti ustrezna toplotna zaščita vodovoda.
Zaščita javnega vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem
13. člen
Javni vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je potrebno na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Trasa cevovoda naj poteka tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem z izkopnim orodjem in omogoča varno delo delavcev.
14. člen
Vodovodne cevi se zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje.
Za zaščito cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne cevi in cevi iz nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in presek zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi (material) in možnosti izvleka.
Trasa cevovoda mora biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi izvedena tako, da je možen izvlek cevi.
Zaščita pred morebitnim onesnaženjem se doseže:
– z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja,
– z vgradnjo vodovoda v zaščitno cev,
– z glinenim nabojem.
15. člen
Za spajanje prirobničnih vodovodnih elementov se pri novogradnjah uporabljajo vijaki in matice iz nerjavnega jekla.
Dimenzije in materiali elementov javnih vodovodov
Dimenzije elementov javnih vodovodov
16. člen
Nazivne mere elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in sicer:
– DN / ID, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,
– DN / OD, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
Dimenzije zunanjih razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih:
– DN / ID: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600,
– DN / OD: 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110.
Geometrija cevi, fazonskih kosov in armatur
17. člen
Cevi morajo biti ravne v okviru toleranc, podanih v standardu za cevi razen, če se dobavljajo v kolutih. Kadar se dobavljajo v kolutih, mora biti v standardu naveden minimalni radij koluta.
Kot med čelno ploskvijo in vzdolžno osjo cevi, fazonskih kosov in armatur mora znašati 90°
Loki naj imajo prednostne kote:
– 11,25°, 22,5°, 30°, 45°, 90°.
Materiali elementov javnih vodovodov
18. člen
Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Za nove javne vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN16 bar, ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN12,5 bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar.
Ostali elementi javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz nodularne litine, LTŽ ali nerjavnega materiala.
Praviloma se za priključne vodovode do vključno DN / OD 63 uporabljajo cevi iz polietilena (PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar.
V izjemnih primerih lahko upravljavec odobri uporabo druge vrste cevi.
Vsi elementi javnega vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.).
Transport in skladiščenje elementov cevovodov
19. člen
Deli javnih vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih komadov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti.
Globine javnih vodovodov
20. člen
Minimalna globina vodovodnega cevovoda od nivoja urejenega terena do temena cevi znaša za:
– transportne cevovode 1,4 m,
– primarne cevovode 1,2 m,
– sekundarne cevovode 1,0 m,
– priključne cevovode 0,8 m.
Če predpisanih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.
Križanje in prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
21. člen
Pri križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega vodovoda s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne instalacije med 45° in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
22. člen
V izjemnih primerih se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
V vsakem primeru spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je potrebno ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda.
V primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba takšna, da omogoča potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi brez prevelike sile (uporaba drsnikov-sani, uporaba sidrnih spojev na ceveh).
Na območjih, kjer obstaja možnost oziroma nevarnost onesnaženja in so kot zaščita predvidene zaščitne cevi, se morajo zaščitne cevi preizkusiti glede vodotesnosti.
Vertikalni odmiki
23. člen
Vertikalni odmiki med javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v nadaljevanju. Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi komunalnimi vodi.
24. člen
Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi:
Vodovod nad kanalizacijo:
– vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču),
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m,
– v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
Vodovod nad toplovodom:
– toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostovati zahtevam, navedenih v ostalih poglavjih tega pravilnika,
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
Vodovod nad plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
25. člen
Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi:
Vodovod pod kanalizacijo:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.
Vodovod pod toplovodom:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1 m na vsako stran,
– vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne napeljave mora znašati najmanj 0,5 m.
Vodovod pod plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:
– plinovod, PTT, TV in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi in ustrezno signalizirani,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran,
– vertikalni odmik znaša najmanj 0,5 m.
26. člen
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik in preprečiti prenose sil.
Pri križanju komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno signalizirani.
27. člen
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod potrebno zaščititi pred posedanjem in zlomom.
Horizontalni odmiki (svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov ter drevoredov
28. člen
Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od:
– transportnega vodovoda najmanj 5 m,
– primarnih in sekundarnih vodovodov najmanj 3 m,
– priključnih vodov najmanj 1 m.
Kolikor predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je potrebno vodovodni cevovod položiti v vodotesno zaščitno cev najmanj 0,5 m od zunanjih robov objekta (tlorisne površine).
Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda vodovodne cevi morajo praviloma znašati:
+--------------------+--------------------------+--------------+
| Komunalni vod |Globina komunalnega voda v| Odmik |
| | odvisnosti do vodovoda | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Fekalna in mešana | Manjša ali enaka | 3,0 m |
|kanalizacija | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Meteorna | Manjša ali enaka | 1,5 m |
|kanalizacija | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Plinovodi, | Manjša ali enaka | 1,0 m |
|elektrovodi, kabli | | |
|javne razsvetljave, | | |
|TV in PTT kabli | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Toplovod | Manjša ali enaka | 1,0 m |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Fekalna in mešana | Večja | 1,5 m |
|kanalizacija | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Meteorna | Večja | 1,0 m |
|kanalizacija | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Plinovodi, | Večja | 1,0 m |
|elektrovodi, kabli | | |
|javne razsvetljave, | | |
|TV in PTT kabli | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+
|Toplovod | Večja | 1,0 m |
+--------------------+--------------------------+--------------+
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.
V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru polaganja komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in sekundarni razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je dovoljeno vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in sicer v skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh, poglobljenim za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni posteljici. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih objektov, naprav in podzemnih napeljav.
29. člen
Odmik vodovodnega cevovoda od greznic in drugih deponij z zdravju škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaženja, je najmanj 5 m.
30. člen
Odmik vodovodnega cevovoda od drevoredov oziroma posamičnih dreves mora znašati najmanj 2,5 m. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki (1,0–2,5 m) pri čemer je potrebno izvesti dodatne zaščitne ukrepe glede na posamezno drevesno vrsto.
Podzemno prečkanje železnice
31. člen
Poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev:
– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti izven območja železniške trase,
– izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi.
Podzemno prečkanje vodotokov
32. člen
Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit ...).
Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo in zahtev soglasodajalcev.
Podzemno prečkanje cest, ulic, hodnikov za pešče
33. člen
Pri križanju javnega vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede na prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi. Prečkanje je potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami soglasodajalcev.
Vodovodni jaški
34. člen
Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na:
– jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški),
– jaške za povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški),
– jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni jaški),
– jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški).
Velikost jaška definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene in možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora biti na vseh straneh najmanj 20 cm.
Iz krovne plošče se na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne dimenzije 100 x 100 cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren. Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku.
Na mestu vstopne odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala. Vstopna odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v njo.
Nad vstopno odprtino se mora izvesti natično vstopno držalo neto višine 100 cm iz nerjavnega materiala, ki se po uporabi obesi v sam jašek.
Jaški morajo biti opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na mestu objekta (5 t, 15 t, 25 t in 40 t).
Na povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD.
Prečrpalnih jaškov ni dovoljeno locirati oziroma izvesti v povoznih površinah.
Na nepovoznih površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so opremljeni s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom za fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo.
Pokrov mora biti izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v jašek.
Za demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali demontažen strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena najmanj dva elementa za dviganje.
Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasutja.
Vsak jašek mora imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok vode, ki se nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju podani pogoji izvedbe odvodnjavanja.
Jašek mora imeti pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40 x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev jaška. Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5% padcem proti poglobitvi.
Jaški z vgrajenimi zračnimi, reducirnimi in varnostnimi ventili morajo imeti obvezno izvedeno stalno odvodnjavanje iz jaška.
Izvedba jaška mora biti vodotesna.
Prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom iz debelostenske cevi iz nerjavečega materiala.
Jaški v terenu z visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem vzgona.
Vstopna odprtina na jašku mora biti praviloma izven prometnih površin.
35. člen
Dimenzije in lokacije jaškov se določijo s projektom, ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja določila:
– višina jaška merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj 1,8 m, pri čemer je rob najvišjega dela spojnega kosa ali armature najmanj 100 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 50 cm nad dnom jaška,
– širina jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom vgrajenih armatur in steno jaška na strani vstopne odprtine najmanj 120 cm ter 50 cm na nasprotni strani vstopne odprtine,
– dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur, povečana za najmanj 40 cm,
– jaški so praviloma pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko uporabijo tipski jaški drugačnega tlorisa.
36. člen
Zbiralniki vode s prosto gladino (vodohrani, prečrpalne postaje, razbremenilniki ...) morajo imeti obvezno vgrajene zračnike za prezračevanje. Vodne celice morajo biti obdelane z zalikanim betonom in premazane z ustreznimi vodonepropustnimi materiali, ki morajo izpolnjevati higienske pogoje za pitno vodo.
Tla armaturnega dela jaška – objekta (armaturna celica) morajo biti obdelana s ploščicami odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v keramiki. V teh objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni odvzem vzorcev in kontrolo kakovosti vode.
Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih kosov in opreme
37. člen
V vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojno kosi in oprema, ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno dokazilo ter za katere proizvajalec zagotavlja 10 letno garancijo.
V izjemnih primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter higiensko neoporečnost.
Vodovodne armature se vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno zamenjavo.
Pri načrtovanju je potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja cevi, armatur in opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal najbolj ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja ...).
38. člen
Vsi prirobnični fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa, morajo biti iz nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Izjemoma se lahko uporabljajo LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po predhodnem soglasju upravljavca.
39. člen
Za zaporne armature se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (EV) iz nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).
Izjemoma se za dimenzije DN 300 in več lahko uporabljajo prirobnične metuljaste lopute z ekscentričnim polžnim odpiranjem – disk iz nerjavnega materiala, samo po predhodnem soglasju upravljavca. Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).
Pri vgradnji v zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura – spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa-velika (ø135). Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno s podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na teren s pripadajočimi distančnimi obroči.
Pogon regulacijskih armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne regulacije, mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektromotorni pogoni za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali trifaznim izmeničnim elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom.
40. člen
Vsi lomi in odcepi na cevovodih, >= DN 50, morajo biti izvedeni s sidrnimi spoji in obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je določena v projektu. Sidrna dolžina cevovoda ne sme biti manjša od 12 m.
V stene jaškov se smejo vgrajevati samo fazonski kosi iz nerjavnega materiala.
41. člen
Na mestih javnega vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju javnega vodovoda in pri sesanju ter praznjenju javnega vodovoda.
Praviloma se izvedejo kot podzemni zračniki DN 80 z vgradno garnituro iz nerjavnega materiala s pripadajočo cestno kapo.
42. člen
Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.
Izvedejo se kot podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu brez požarne funkcije.
43. člen
Ograje, vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti izvedeni iz nerjavnega materiala.
Načini vgradnje armatur
44. člen
Praviloma se vse zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne armature naj bodo na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu.
Priporoča se vgradnja zračnika, naprave za sprostitev tlaka in izpust med dvema armaturama v odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih zadoščajo za ta namen hidranti.
Kjer obstaja večja nevarnost zaradi škode pri prelomu cevi, se vgrajuje varovalna zaporna armatura, ki jo sprosti merilna naprava za pretok ali sistem za daljinsko vodenje.
Razdalja med zapornimi armaturami ne sme biti večja od:
– 1000 m na transpornih vodih,
– 500 m na primarnih in sekundarnih vodih.
Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene:
– na odcepu vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh,
– na priključku za hidrant,
– na priključku za zračnik,
– na priključku blatnika oziroma izpusta,
– pred čistilnim kosom in za njim (po potrebi),
– neposredno na vodovod, s čimer je omogočeno zapiranje posameznih delov omrežja pri posegih v vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove),
– neposredno na vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih vodovodov ali delov vodovodnega sistema.
Cestne kape morajo biti podložene s podložnimi ploščami in obbetonirane.
Hidranti se morajo vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot varovanje proti zamrznitvi).
Označevanje vodovodnih armatur
45. člen
Vodovodne armature (zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri prečkanju vodotokov) in podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.
Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni bližini vgrajene armature praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz pocinkane cevi 2«, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...).
46. člen
Na označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem sistemu.
Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice.
Označevanje vodovodnih naprav in cevovodov
47. člen
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen trak z napisom VODOVOD za označitev poteka cevovoda.
48. člen
Vsi obstoječi in novozgrajeni javni vodovodi, vključno z vodovodnimi priključki, morajo biti tahimetrično posneti.
Kataster komunalnih vodov se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji.
Predaja geodetskega načrta (po topografskem ključu) upravljavcu vodovodnega sistema mora biti izvedena v digitalni in pisni obliki. Investitor mora zagotoviti prenos geodetskega načrta v okolje operativnega katastra vodovoda, ki ga izvede upravljavec vodovoda.
49. člen
Za obstoječe javne vodovode, ki niso posneti in vneseni v kataster komunalnih naprav, mora upravljavec izdelati program in izvesti posnetke v obdobju pet (5) let po uveljavitvi tega pravilnika na stroške lastnika.
Označevanje odjemnih mest
50. člen
Odjemno mesto je označeno s tablico na vhodnem zapornem elementu pred vodomerom, na kateri je črtna koda odjemnega mesta.
Objekti in naprave
Prečrpališča
51. člen
Prečrpališča morajo biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme. Prečrpališča na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti delno vkopane nadzemne izvedbe. Prečrpališča na sekundarnih cevovodih so lahko tudi podzemne izvedbe. Objekt mora zadostiti arhitektonsko - urbanističnim pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu črpalnih postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški. Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in naravno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku.
Predvideni črpalni sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih frekvenčno krmiljenih črpalk.
V prečrpališčih na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri, v prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji. Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako prečrpališče mora biti opremljeno z glavni vodomerom s pulznim izhodom ustrezne dimenzije. Za zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti in neprekinjenega obratovanja med vzdrževanjem in popravili, se mora predvideti izvedba črpališč z dvojnimi črpalkami (delovno in rezervno garnituro). Zahteva se uporaba kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi. Prečrpališča se praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni cevovod (booster). Ko to ni možno, se prečrpališča izvedejo z vezavo preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3. Črpalke morajo biti frekvenčno krmiljene na izhodni tlak v prečrpališču. Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost hidravličnih udarov in kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev.
Armature in cevi naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne, omogočajo pa izločitev in demontažo črpalk.
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, ki je locirano za črpalnim agregatom.
V objektu se mora predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na primerno lokacijo.
Dovod električne energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi možnostmi elektrodistributerja. Izbira zagona omrežja se predvidi glede na dane možnosti elektroomrežja. Za primer izpada električnega toka se morajo predvideti naprave z možnostjo priključitve mobilnih agregatov.
Priključna elektroomarica z merilno garnituro mora biti nameščena na mestu dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na zasnovo objekta.
Do objekta je potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne službe.
Na osnovi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno:
– hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo,
– hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre,
– izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju,
– določiti zaščitno opremo na osnovi maksimalnih parametrov,
– izdelati navodila za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni pretoki, tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških).
52. člen
Po končanih montažnih delih je treba za instalacije v črpalni postaji izvesti tlačni preizkus. Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je potrebno čas trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti.
53. člen
Po končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi (zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo projektirani parametri delovanja naprav z dejanskimi.
Vodohrani
54. člen
Pri vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100% nepropustnost vodnih celic,
– način dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi,
– talni vodohran mora imeti dve ločeni vodni celici,
– dovod električne energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za vlažne in mokre prostore,
– prezračevanje vodohrana (naravno ali prisilno),
– toplotna in hidro izolacija,
– način osvetlitve notranjosti objekta,
– način obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine, prenos podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta,
– način varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s plovcem ipd.),
– preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
– zračniki morajo biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice,
– vhodna vrata iz nerjavnih materialov in toplotno izolirana,
– odpiranje vhodnih vrat navzven,
– pred vhodom predpražnik z urejenim odvodnjavanjem,
– vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla,
– vodne celice in armaturna celica morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi okni,
– vstopne lestve in ostali kovinski deli (rešetke, ograje ipd.) v vodohranu morajo biti iz nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo,
– vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti,
– vodne celice in predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki izpolnjujejo sanitarno higienske pogoje za pitno vodo,
– vtočni in iztočni cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode na dostopnem mestu,
– armaturne in regulacijske naprave naj bodo predvidene v ločenem prostoru (armaturni celici),
– če je predvidena dezinfekcija s klorom, se mora predvideti poseben prostor z ločenim vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in vsemi varovalnimi ukrepi,
– protiležni vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem cevovodu opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka,
– način izvedbe odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta,
– v vodohranu mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
55. člen
Prostornino vodohrana je treba določiti na osnovi:
– izračuna flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru pomanjkanja podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem dnevu),
– dodatka za motnje v obratovanju – 20% porabe kritične dnevne porabe,
– požarne rezerve.
Kjer požarna rezerva predstavlja več kot 60% potrebne prostornine, se mora požarna voda zagotoviti na drugačen način.
Zaščita vodovodnega omrežja in naprav
56. člen
Vodooskrbni objekti (prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja, ipd.) morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.
Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se varujejo tehnično.
Tehnično se vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.
Zaščita (varovanje) objektov se izvaja:
– z alarmnimi napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja,
– z zaščitno ograjo,
– z vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,
– z ustrezno zaščito zračnikov proti vmetu itd.
Zajem podtalnice z vodnjaki
57. člen
Objekti izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice:
– raziskovalne vrtine,
– piezometri,
– vodnjaki.
Raziskovanje in vrtanje vrtin v globini nad 10 m se uvršča med rudarska dela. Za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del je potrebno poleg splošnih upoštevati tudi tehnične predpise:
– za delo na površini,
– pri podzemnih delih,
– pri prevozu v podzemnih prostorih in na površini,
– druge tehnične in varstvene predpise.
Kadar se rudarska dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje oziroma koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati tudi vsi tehnični in ostali predpisi določeni z zakonom o graditvi objektov.
Pri posegih v vode, ki niso namenjeni izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo, se ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali podzemnih voda ali naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo karkoli od navedenega:
– preskrba s pitno vodo,
– naravne danosti za obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in z njimi povezanih zemljiščih,
– odtočne razmere,
– prostorska in časovna razporeditev voda,
– kakovost in količina podzemnih voda.
Preizkušanje cevovodov
58. člen
Tlačni preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem javnem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi, fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi temeljenja.
Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda in je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
Tlačni preizkus za sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno.
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PGD) in v skladu z navodili upravljavca.
Dezinfekcija
59. člen
Po zaključku gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov cevovodov je treba javne vodovode in priključke dezinficirati.
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem presledku.
O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se javni vodovod sme vključiti v obratovanje.
V primeru, ko se pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del, že z izpiranjem s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna.
Izpiranje s pitno vodo je uspešno, kadar:
– se na mestu vzorčenja pojavi sled rezidualnega klora,
– pade motnost vode pod 1,
– izvidi rednih preiskav pitne vode na obravnavanem območju so skladni s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Daljinsko upravljanje in nadzor vodovodnega sistema (SCADA)
60. člen
Pri projektiranju cevovodov ter naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt Telemetričnega sistema po zahtevah in pogojih upravljavca.
Pri izvedbi, širitvi ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih javnega vodovoda, je potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice, ki se že uporabljajo v zgrajenem telemetričnem sistemu zaradi poenotenja sistema in sinergijskih učinkov. Oprema daljinskega upravljanja in nadzor vodovodnega sistema mora ustrezati internim standardom upravljavca.
61. člen
Nadzorni sistem mora biti vzpostavljen kot skupek strojne in programske opreme, zasnovane na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska oprema nadzornega sistema mora omogočati komunikacijo z objekti na več različnih načinov (žično, radijsko, GSM ...). Nadzorni sistem mora omogočati dostop za pregled delovanja tudi z drugih lokacij na lokalni poslovni mreži, kakor tudi zunanji internetni dostop z uporabo raznih spletnih brskalnikov oziroma s prenosnimi računalniki (dlančnik, notesnik ...). Zaradi boljše dostopnosti, preglednosti in zanesljivosti sistema, racionalizacije stroškov vzdrževanja in skrajšanja odzivnih časov v primeru okvare, mora biti omogočeno tudi obveščanje in alarmiranje operaterjev s pomočjo SMS obvestil.
Pri nadgradnji nadzornega sistema, je potrebno upoštevati:
– v vsakem objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov vodooskrbe po funkcionalni specifikaciji,
– v primeru izpada nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno odvisni objekti vzpostaviti medsebojno komunikacijo,
– ob izpadu el. energije v objektu mora biti določen čas zagotovljeno delovanje merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s pomočjo naprav za neprekinjeno napajanje,
– programska oprema mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh tehnoloških parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem sistemu.
Zaščita pred požarom
62. člen
Kolikor obstajajo tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za gašenje požarov. Te naprave so hidranti in hidrantna omrežja.
63. člen
Hidrante vgrajujemo na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 100.
64. člen
Hidranti so lahko podzemni ali nadzemni. Velikost in število hidrantov sta določena glede na požarno obremenitev, na osnovi veljavnega pravilnika o protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta, ne glede na požarno obremenitev DN 80.
65. člen
Vsak hidrant mora imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode. Glava podzemnega hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto cestne kape.
66. člen
Omrežja, ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna.
Javna so sekundarni cevovodi z vgrajeni hidranti in potekajo po javnem zemljišču ali zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom zaščite večje strnjene skupine hiš.
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, ki se mora obvezno nahajati oziroma priključiti za obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik.
67. člen
Na območjih, kjer ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in hidrantnih omrežij na javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na druge načine.
IV. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
Vodovodni priključki
68. člen
Vsaka stavba oziroma gradbeni inženirski objekt lahko ima praviloma le en priključek na javni vodovod.
Vodovodni priključek je spojna cev med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom in je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvzemu vode iz vodovodnega sistema za končno porabo.
Meja med vodovodnim priključkom in interno instalacijo je vodomer.
Za vsak nov vodovodni priključek ali spremembo obstoječega priključka se mora izdelati projekt vodovodnega priključka, ki je sestavni del projektne dokumentacije.
Vodovodni priključek se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje, ki mora vsebovati podatke o mestu priključitve na javno vodovodno omrežje, vrsti in preseku cevovoda in hidravlične razmere, ki jih sistem zagotavlja.
Priklop na javno vodovodno omrežje in vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec javnega vodovoda. V javno vodovodno omrežje in priključek lahko posega samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
Za vsak vodovodni priključek ali spremembo vodovodnega priključka se izvede katasterski posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem (GIS) upravljavca in tlačni preizkus z 1,5 kratnikom obratovalnega tlaka.
69. člen
Izvedba priključka na primarni in transportni cevovod praviloma ni dovoljena. Izjemoma se priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi upravljavec.
Vodovodni priključki po namenu
70. člen
Vodovodni priključki se po namenu delijo na:
– stalne priključke, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev in industrije,
– začasne priključke, namenjene za začasne potrebe (sejmi, krajevne prireditve, gradbiščni priključki ter pomožni in manj zahtevni objekti) in javno porabo (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) in so po posebni pogodbi časovno omejeni. Izvedejo se na osnovi pogodbe sklenjene med upravljavcem javnega vodovoda in naročnikom in v kateri so določeni tehnični pogoji izvedbe priključka in pogoji priključitve,
– provizorični priključki, ki so namenjeni obstoječim odjemalcem vode v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju.
Sestavni deli vodovodnega priključka
71. člen
Sestavni deli vodovodnega priključka:
+-----------------------------------+--------------------------+
| priključno mesto na javni vodovod | |
| s pripadajočimi zapornimi in | |
| spojnimi elementi, vgradno | |
| garnituro in cestno kapo, | |
+-----------------------------------+ |
| dovodna cev z vsem pripadajočim | Vzdržuje |
| materialom v dolžini največ 50 m, | upravljavec javnega |
+-----------------------------------+ vodovoda |
| zaporna armatura (ventil) pred | |
| vodomerom, | |
+-----------------------------------+ |
| lovilec nesnage (čistilni kos) | |
| in montažno-demontažni kos, | |
+-----------------------------------+--------------------------+
| obračunski vodomer, | |
+-----------------------------------+--------------------------+
| nepovratni ventil | Interna vodovodna |
+-----------------------------------+ instalacija |
| zaporna armatura z izpustom | |
| za vodomerom | |
+-----------------------------------+--------------------------+
Oprema merilnega mesta mora biti iz trajno nerjavnega materiala.
Tehnična izvedba priključka
72. člen
Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi preko drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v koridorju 3 m.
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD.
Priključna cev mora biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:
– pod urejenimi površinami, razen pod zelenicami,
– pod povoznimi površinami,
– v zemljiščih, ki niso last lastnika objekta, ki se priključuje,
– ob objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,
– v primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen.
Za zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...).
Velikost zaščitne cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi.
Zaščitna cev mora biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi.
Zaščitno cev se vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in horizontalnimi radiji.
Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen.
Na javni vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo.
73. člen
Večstanovanjski, prehrambeni (živilska industrija, gostilne ...) in javni objekti (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, zdravstveni domovi idr. ...) morajo imeti za obračunskim vodomerom na interni instalaciji odcep za razkuževanje in sanitarno kontrolo vode (odvzemno mesto).
74. člen
Priključek se praviloma naveže na omrežje v ravni črti pravokotno na ulično steno zgradbe.
75. člen
Pred vgradnjo vodomera mora biti opravljen katastrski posnetek in tlačni preizkus priključka na obratovalni tlak v omrežju.
Dimenzioniranje priključkov in vodomerov
76. člen
Dimenzije priključnega vodovoda in vodomera se določi na osnovi projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja vodovodne instalacije. Za izdelavo projektne dokumentacije, kot za nove in obstoječe individualne hišne priključke, se izračun izvrši na osnovi potrebnega pretoka vode.
Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN/OD 32 in najmanjša velikost vodomera DN 20.
77. člen
Dimenzijo in vrsto materiala priključka določi upravljavec glede na predvideno porabo vode po instalacijskem načrtu, ki mora biti sestavni del projektne dokumentacije ali po oceni glede na število stanovanjskih oziroma poslovnih enot.
Vodovodni priključek se praviloma izvede iz PE cevi položene v zaščitni cevi ustreznega profila. Za prehod skozi steno objekta se pri priključnih cevovodih <=DN 50 zahteva vgradnja tipskega prehodnega kosa.
Število merilnih mest za posamezne dele objekta je odvisno od vrste porabe v objektu, ki se priključuje. Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del mora biti opravljena ločeno. Za stanovanjski del je možna namestitev enega vodomera. Za vsak poslovni del je treba namestiti samostojni vodomer.
Tip vodomera odobri in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka.
Na omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in umerjeni v skladu s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo.
Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti iz istega leta ali največ leto pred letom vgradnje.
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe.
Vodomeri na enem priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem merilnem mestu, ki je locirano v skupnih prostorih objekta ali na skupnem zemljišču porabnikov (lastnikov objekta).
V primeru več obračunskih vodomerov vgrajenih na eni lokaciji, se namembnost priključnega mesta ne spremeni.
78. člen
Za že obstoječe objekte se določi dimenzija obračunskega vodomera na osnovi podatka o številu odjemnih mest, ki ga je dolžan uporabnik podati pred izdajo soglasja.
Kolikor pride kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem do manjše ali večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in merilno mesto na stroške uporabnika.
+-------------------------------+------------------------------+
| Vodomer DN (mm) | Pretok Qn(m3/h) |
+-------------------------------+------------------------------+
| 20 | 2,5 |
+-------------------------------+------------------------------+
| 25 | 6 |
+-------------------------------+------------------------------+
| 32 | 6 |
+-------------------------------+------------------------------+
| 40 | 10 |
+-------------------------------+------------------------------+
| Kombiniran 50/20 | 15 |
+-------------------------------+------------------------------+
| Kombiniran 80/20 | 40 |
+-------------------------------+------------------------------+
| Kombiniran 100/20 | 60 |
+-------------------------------+------------------------------+
| Kombiniran 150/20 | 150 |
+-------------------------------+------------------------------+
Vodomeri DN 50 in več so lahko samo kot kombinirani vodomeri.
Priključno mesto na javni vodovod
79. člen
Priključno mesto na javni vodovod zajema pripadajoči zaporni in spojni element, vgradno garnituro in cestno kapo.
Za priključke dimenzije <= DN/OD 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim oklepom za cevi iz PE ali nodularne litine z integriranim zapornim ventilom, za pitno vodo, bajonetni priključek zgoraj za vrtljivo koleno (360º – brez vijačenja), spajanje z vgr. grt. brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj), vrtljivo koleno (360º), bajonetni priključek za spajanje z navrtalnim oklepom (brez vijačenja), hitra spojka za spajanje s PE cevjo, za pitno vodo, notranja in zunanja epoxi zaščita – prašno barvano, pripadajoča teleskopska vgradna garnitura, spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa-mala (ø95). Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno z podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na teren z pripadajočimi distančnimi obroči.
Za priključke dimenzije > DN/OD 63 veljajo določila poglavja – Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih komadov in opreme.
Merilna mesta
80. člen
Merilna mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih določita pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje.
Na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi komadi v smeri dotoka vode:
– zaporni element,
– čistilni kos (vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih > = DN 50),
– ravni del pred vodomerom (pri vodomerih > =DN 50),
– vodomer,
– ravni del za vodomerom (pri vodomerih > = DN 50),
– nepovratni ventil,
– zaporni element.
81. člen
Praviloma se vodomer s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v vodomerni jašek neposredno za parcelno mejo. Tipski jašek mora biti termično zaščiten.
82. člen
Uporaba vodomernih jaškov je obvezna za vse objekte oziroma stalne priključke.
83. člen
Izjemoma, ko uporaba vodomernega jaška ni možna, se dovoli vgradnja vodomerov v kletnih prostorih takoj za vstopom priključne cevi v objekt. Pri tem je vodomerno mesto lahko samo v skupnih prostorih v objektu (hidroforne postaje, strojnice, kurilnice ...), ni pa ga dovoljeno izvesti v zasebnih in bivalnih prostorih. V primeru spremembe namembnosti teh prostorov v zasebne ali bivalne prostore, je potrebno vodomerno mesto prestaviti v vodomerni jašek izven objekta oziroma na ustrezno mesto v skladu s tem pravilnikom. Velikost in izvedba zunanjega jaška, zidne in talne niše za vodomer so tipizirani. Sestav in zaporedje tipiziranih elementov je prikazan v prilogah.
84. člen
Vsa merilna mesta, kolikor niso to tipski vodomerni jaški, morajo imeti izveden odtok, ki omogoča zbiranje in odvajanje kondenzne vode ali vode, iztekle zaradi popravil v merilnem mestu.
85. člen
V primeru, ko je vodomer v objektu, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– vodomer mora biti pritrjen na ustrezen nosilec vodomera,
– prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s tipskim fazonskim kosom,
– cevovod od prehoda skozi steno do vodomera mora biti izvedena iz, varjenega polipropilena PN16, PE ali nerjavnega materiala,
– vodomeri morajo biti vgrajeni na suhem, svetlem, čistem ter lahko in vedno dostopnem mestu za potrebe upravljavskih (odčitavanje, popis, izločitev, kontrola delovanja) in vzdrževalnih del (menjava in servis vodomerov, ventilov pred vodomeri ...),
– temperatura na merilnem mestu ne sme biti nižja od + 4 °C in ne višja od + 30 °C (vodomer mora biti zavarovan pred zmrzovanjem).
86. člen
V primeru stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za glavnim vodomerom izvesti tako, da se vodomeri za vsakega posameznega uporabnika locirajo v posebej za to namenjenem prostoru. Vodomeri morajo biti opremljeni s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj (odčitkov) ter prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca.
87. člen
V primeru gospodarskih kompleksov, na katerih se nahaja več uporabnikov oziroma lastnikov objektov, se mora tak kompleks priključiti na javni vodovod preko glavnega vodomera. Interno vodovodno instalacijo kompleksa za glavnim vodomerom je potrebno izvesti tako, da ima vsak objekt lasten interni priključek z vodomernim mestom. Vodomeri morajo biti opremljeni s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj (odčitkov) ter prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca.
88. člen
Pred glavnim vodomerom ni na priključku dovoljeno priključiti nobenega odvzemnega mesta. Kolikor so na priključek vezani tudi interni hidranti, morajo biti le-ti priključeni za njim.
Vodomerni jašek
89. člen
Za vodomere dimenzije DN 20 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji karakteristik:
– jašek okrogle tlorisne oblike iz PE materiala Ø 500,
– termična odpornost / cona zmrzovanja >=80 cm,
– pokrov z napisom »Vodovod Murska Sobota« na zaklep, iz LTŽ ali ustreznega umetnega materiala,
– natični ključ za odpiranje,
– cevne povezave in fazoni iz varjenega polipropilena PN16,
– ventili z možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del).
Za vodomere dimenzije DN 25 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji karakteristik:
– jašek okrogle tlorisne oblike iz PE materiala Ø 600,
– termična odpornost / cona zmrzovanja >=80 cm,
– LTŽ pokrov z napisom »Vodovod Murska Sobota« na zaklep,
– natični ključ za odpiranje,
– cevne povezave in fazoni iz varjenega polipropilena PN16,
– ventili z možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del).
Za vodomerne jaške, v katere se vgrajujejo vodomeri dimenzij DN 30 in več, veljajo določila iz poglavja Vodovodni jaški.
Naprave za znižanje ali zvišanje tlaka, ki so del interne hišne instalacije
90. člen
Če je tlak v omrežju višji od 5,5 bar, se pred obračunskim vodomerom vgradi naprava za znižanje tlaka – reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni hišni instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil.
91. člen
V primeru, da tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 2 bar na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni zagotovljen tlak 0,5 bara na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno le-tega zagotoviti z napravo za dvig tlakov preko proste gladine na delu interne vodovodne instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni del interne hišne instalacije.
Naprava za zviševanje tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi.
V primeru vgradnje naprave za dvig tlaka, le-ta ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju. Rešitev poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od potrebnih količin vode in obratovalnih pogojev v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
Vključitev naprav uporabnika na interni vodovodni instalaciji
92. člen
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno omrežje.
93. člen
Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, katere lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacij v javni vodovod.
Drugo
94. člen
Za vse pogoje projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem poglavju, se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika.
95. člen
Fizičnim in pravnim osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi javnega vodovoda se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje.
Vzdrževanje priključkov
96. člen
Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– najkasneje, ko doseže starost 30 let,
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura.
Vsa dela pri izgradnji in obnovitvi priključka stavbe izvede upravljavec na stroške uporabnika.
97. člen
Interna vodovodna instalacija stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti:
– najkasneje, ko doseže starost 30 let,
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov.
98. člen
Priključki oziroma interna vodovodna instalacija, ki ni izvedena v skladu s tem pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi najkasneje v roku pet (5) let od pričetka veljavnosti tega tehničnega pravilnika. Stroške za ureditev priključka v skladu s tem tehničnim pravilnikom krijejo uporabniki (lastniki priključka).
V. NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA
Prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje
99. člen
Javni vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno pogodbo.
Prevzem novozgrajenih objektov
100. člen
Pri prevzemu novozgrajenih objektih so sestavni deli pogodbe:
– upravna in projektna dokumentacija (lokacijska dokumentacija in lokacijsko dovoljenje, soglasja in dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD, PZI, PID, dokumentacija izvedenih del, katastrski posnetek, gradbeno in uporabno dovoljenje),
– investicijska vrednost objekta po končnem obračunu,
– amortizacijska stopnja vodovodnih objektov in naprav.
Prevzem obstoječih objektov
101. člen
Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:
– zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja,
– program sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s predračunom stroškov sanacije,
– terminski plan izvedbe programa sanacijskih del,
– inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija, katasterski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti),
– določitev virov financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega programa.
Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev sanacijskega programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov.
Pogoj za končni prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa.
Vzdrževanje javnega vodovoda
102. člen
Na objektih javnega vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javnega vodovoda zajema izvedbo del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in vrednost javnega vodovoda, s čimer se ne posega v namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz.
Pred začetkom obnove mora biti izdelana minimalna tehnična dokumentacija, katere sestavni del je:
– analiza obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali napravah, vpliv na nemoteno oskrbo s pitno vodo, evidenco že opravljenih popravil na obravnavanem odseku ali napravi, območje oskrbe, vpliv obnove na oskrbo ...),
– analiza vzrokov za ugotovljene poškodbe,
– situacija obstoječega voda ali objekta v katerem se nahaja naprava,
– situacija obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju,
– predlog rešitve – obnove ali zamenjave,
– hidravlični izračun predlagane obnove,
– montažna shema,
– popis materiala s predračunom,
– omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov).
103. člen
Rekonstrukcija javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in naprav s katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji videz objekta.
Rekonstrukcija dela javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji javne infrastrukture.
Pregled projektov
104. člen
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega sistema predloženi v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev skladno z določbami tega tehničnega pravilnika.
Nadzor
105. člen
Katerikoli investitor, ki gradi ali rekonstruira vodovodne naprave, katere bo po dokončanju del prevzel v upravljanje upravljavec javne vodooskrbe, mora pridobiti ustrezno soglasje upravljavca. Bodoči upravljavec izvaja nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri vseh delih, ki se izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem vodovodu. Za vse posege v naprave javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno z izdanimi pogoji in soglasji, določili tega tehničnega pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področje vodooskrbe.
VI. IZDAJA SOGLASIJ ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
Izdaja projektnih pogojev in soglasij
106. člen
Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec določa:
– pogoje, ki jih projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju predvidenega inženirskega objekta,
– pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih objektov in naprav,
– pogoje za priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje.
Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo projektnih pogojev.
Brez izpolnitve projektnih pogojev ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo soglasja se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo soglasja.
Soglasje za pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo
107. člen
Soglasje za pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za graditev je soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred izdajo soglasja se mora opraviti pregled načrta priključka in načrta interne instalacije oziroma pregled projekta objektov in naprav vodovodne mreže, če gre za soglasje za gradnjo javnega vodovodnega omrežja in naprav. Soglasje se izda, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.
K vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD in PZI) ter potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka.
Soglasje za priključitev obstoječega objekta
108. člen
K vlogi za izdajo soglasja za priključitev obstoječega objekta je potrebno priložiti: projekt izvedbe priključka, dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje (za objekte zgrajene po letu 1967) ter potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskim predpisom in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka.
Soglasje za začasni vodovodni priključek
109. člen
Soglasje za začasni vodovodni priključek se izda samo v izrednih primerih (za potrebe gradbišč, kratkotrajnih prireditev in podobno). Vlogi za izdajo soglasja za začasni priključek je potrebno priložiti veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo upravnih organov o dovoljenju prireditve, situacijski načrt z vrisanim objektom in razločno vidnimi parcelnimi številkami, soglasje za prekop oziroma koriščenje cestišč in zemljišč ter prečkanj obstoječih komunalnih vodov, preko katerih poteka priključek.
Soglasje k posegom v prostor
110. člen
Soglasje k posegom v prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na obstoječem javnem vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh.
Ostala soglasja
111. člen
Soglasje k rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih vodov (kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS in drugo), k rušitvam obstoječih objektov, določa pogoje izvedbe potrebnih del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh, odmike, predpisana križanja.
Izdaja smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom
Smernice k prostorskim izvedbenim aktom
112. člen
Smernice k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmike od obstoječih vodovodnih objektov in naprav za oskrbo z vodo, izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na vrsto vodovarstvenega pasu, potrebne in razpoložljive kapacitete vode, tlačne razmere, potrebno zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno varstvo, ki ga zagotavlja javni vodovod ter drugo.
V slučaju novih potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov in naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh.
Brez izpolnitve oziroma upoštevanja smernic ni mogoče pridobiti pozitivnega mnenja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo mnenja se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo mnenja.
Mnenja k prostorskim izvedbenim aktom
113. člen
Pozitivno mnenje se izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.
K vlogi za izdajo mnenja je potrebno priložiti dokumentacijo (celotni izvedbeni akt) vključno z predhodno izdanimi smernicami.
Priključitev objektov na javni vodovod in ukinitev priključka
114. člen
Po izdanem ustreznem soglasju za priključitev naročnik poda zahtevek za izvedbo vodovodnega priključka.
115. člen
K vlogi za izvedbo vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
– gradbeno dovoljenje,
– mapno kopijo zemljiškega katastra, staro največ 30 dni,
– soglasje upravljavca za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma enotnega gradbenega dovoljenja ali soglasje za priključitev obstoječega objekta,
– podpisane in pri notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka vodovodni priključek.
Pred pričetkom del mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi vode.
116. člen
Praviloma se mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) ni mogoče priključiti dodatnih uporabnikov.
117. člen
Vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec vodovoda.
118. člen
Začasni priključek za nezgrajeni objekt se izvede kot stalni vodovodni priključek. Voda iz začasnega priključka se uporablja samo za potrebe gradnje. Po izgradnji interne vodovodne inštalacije v objektu je uporabnik dolžan prijaviti spremembo začasnega v stalni priključek.
119. člen
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku.
Priključek se ukine tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje (napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.
Prekinitev priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka uporabnika na njegove stroške.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
120. člen
Do dneva uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana soglasja. Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika, upoštevati ta tehnični pravilnik.
121. člen
Z dnem uveljavitve tega tehničnega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik vodovoda mesta Murska Sobota z dne 28. 7. 1978.
122. člen
Ta tehnični pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. AK-103/08-HE
Murska Sobota, dne 6. junija 2008
Predsednik nadzornega sveta
javnega podjetja
Vodovod Murska Sobota d.o.o.
Anton Štihec l.r.
