Na podlagi 61. in 98. člena Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07), 46. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04) ter na osnovi Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 14. redni seji dne 19. 6. 2008 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986–1990–2000 za območje Občine Litija, dopolnitev 2004 (Uradni list SRS, št. 14/87 in 4/89, in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04 in 126/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za širitev in sanacijo kamnoloma Kepa v Ježcah v Občini Šmartno pri Litiji, ki ga je izdelalo podjetje URBANA, urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št. projekta 574/06 (v nadaljevanju besedila: OPPN za kamnolom Kepa ali OPPN) in je sestavni del tega odloka.

Sestavni deli tega odloka so naslednje strokovne podlage:
1. Okoljsko poročilo za Lokacijski načrt za širitev in sanacijo kamnoloma Kepa v Ježcah v Občini Šmartno pri Litiji, ki ga je izdelalo podjetje ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, pod št. projekta 124/06-OP, februar 2007.
2. Revizija okoljskega poročila, ki jo je izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. Domžale, pod št. projekta 743/07, februar 2007.
3. Idejni rudarski projekt Izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita v razširjenem delu kamnoloma Kepa v Ježcah, ki ga je izdelalo podjetje Ciril Kemperle s.p., Ljubljanska cesta 29b, Velenje, pod št. proj. KC-14/2006, za tisti del obravnavanega območja, ki leži znotraj mej ureditvenega območja OPPN.
Skladno s sprejetim Ugotovitvenim sklepom v zvezi z nadaljevanjem priprave Lokacijskega načrta za širitev in sanacijo kamnoloma Kepa v Ježcah v Občini Šmartno pri Litiji o določbah novega Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), se pri strokovnih podlagah iz prvega odstavka tega člena šteje, da se nanašajo na »občinski podrobni prostorski načrt« namesto poimenovanja »lokacijski načrt«.
Sestavni del odloka so tudi vse smernice in mnenja, ki so jih k OPPN podali pristojni nosilci urejanja prostora.

Ureditveno območje OPPN je v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986–1990–2000 za območje Občine Litija, dopolnitev 2004 (Uradni list SRS, št. 14/87 in 4/89, in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04 in 126/04) – v nadaljevanju: Prostorski plan Občine Šmartno pri Litiji 2004 – opredeljeno kot območje površinskega pridobivanja rudnin, z imenom Ježce II, za katerega je predvidena sanacija poškodovanega območja.
Skladno s sprejetim Programom priprave ureditvenega načrta za širitev in sanacijo kamnoloma Kepa v Ježcah v sklopu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskih aktov Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 117/04 z dne 29. 10. 2004 in 14/06 z dne 14. 2. 2006 – spremembe in dopolnitve) se v nadaljevanju tega odloka namesto imena »območje površinskega pridobivanja rudnin Ježce II« uporablja ime »kamnolom Kepa«.

Ureditveno območje OPPN kamnoloma Kepa leži severovzhodno od naselja Ježce ter vzhodno od lokalne ceste LC 426113 Stranje–Kopač–Mala Kostrevnica, na vznožju strmega, z gozdom poraslega, zahodnega pobočja hriba Pleše. Med ureditvenim območjem in lokalno cesto teče, zahodno od ureditvenega območja po dolinskem dnu, potok Ješka. Dostop do kamnoloma Kepa je na severni strani naselja Ježce iz lokalne ceste LC 426113 Stranje–Kopač–Mala Kostrevnica po novo zgrajenem priključku.

Opis meje ureditvenega območja OPPN je podan v smeri urinega kazalca. Meja poteka večinoma po zunanjih robovih parcel, ki ležijo znotraj ureditvenega območja OPPN, le izjemoma parcele prečka. Vse parcele ležijo v katastrski občini Ježni vrh (1850_01). Začetna točka T opisa meje leži na SZ robu parcele št. 220/1, v oddaljenosti 38 m od S vogala te parcele. Od tu dalje poteka meja v smeri proti J in JZ tako, da najprej prečka parceli št. 220/1 in 220/4 nato pa poteka po zahodnih robovih parcel št. 220/4, 227/1 in 227/15. Potem, ko doseže meja JZ vogal parcele št. 227/15, prečka sosednjo parcelo št. 839, se obrne proti S ter poteka v dolžini okrog 20 m po Z robu te parcele. Nato se meja obrne proti Z in prečka parceli št. 231/1 in 838. Meja se nadaljuje v smeri proti S in SV v dolžini okrog 300 m po zahodnem robu parcele št. 838. Od tu dalje poteka meja v smeri proti SV tako, da prečka parcele št. 244, 242, 241, 245, 247, 248 in 249 ter doseže Z vogal parcele št. 220/1. Meja se nadaljuje po SZ robu parcele 220/1 ter se zaključi v njenem S vogalu, ki je tudi začetna točka T opisa meje.
Potek meje ureditvenega območja OPPN je grafično prikazan na risbah št. 2/1-1 in 2/1-2 kartografskega dela OPPN iz 1. člena tega odloka.

Skladno s Prostorskim planom Občine Šmartno pri Litiji v letu 2004 so v ureditveno območje OPPN, v skupni izmeri 13,5342 ha (izračun na osnovi digitalnih podatkov o prostoru), zajete parcele ali deli parcel v k.o. Ježni vrh: 220/1 – del, 220/4 – del, 222, 227/1, 227/7, 227/15, 231/1, 231/3, 232, 241 – del, 242 – del, 243, 244 – del, 245 – del, 246, 247 – del, 248 – del, 249 – del, 838 – del in 839 – del.
Kolikor se po sprejemu tega odloka izvedejo parcelacijske spremembe na zemljiščih iz prejšnjega odstavka, se za isto zemljišče uporabljajo nove parcelne številke.

Del območja, znotraj ureditvenega območja OPPN, ki je opredeljeno kot I. etapa izkoriščanja, predstavlja obstoječ pridobivalni prostor, za katerega je bila naročniku OPPN Martinu Kepi s.p. iz Ježc 2, Šmartno pri Litiji, skladno z ZRud-UPB1 ter na osnovi dovoljenja za izkoriščanje in sanacijo št. 351-249/91 z dne 28. 4. 1993 (RS, Občina Litija, Oddelek za urejanje prostora) podeljena rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine.
Obseg pridobivalnega prostora je določen v odločbi iz prvega odstavka ter obsega parceli št. 231/1 in 231/3 k.o. Ježni vrh. V to območje pridobljenih pravic se s tem odlokom posega s soglasjem nosilca rudarske pravice.
Pridobivalni prostor oziroma območje pridobljenih pravic iz prejšnjega odstavka je grafično prikazan na risbi št. 2/2-1 kartografskega dela OPPN iz 1. člena tega odloka.

Ureditveno območje OPPN za kamnolom Kepa je opredeljeno v Prostorskem planu Občine Šmartno pri Litiji 2004. Ureditveno območje je opredeljeno v zasnovi rudnin kot območje površinskega pridobivanja rudnin, z imenom Ježce II; za območje je predvidena sanacija poškodovanega območja.

Skladno z opredelitvijo namembnosti ureditvenega območja iz 8. člena tega odloka ter ob upoštevanju določil Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) je celotno ureditveno območje opredeljeno glede na osnovno namensko rabo kot območje mineralnih surovin, glede na podrobnejšo namensko rabo pa kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
Ob upoštevanju določil Zakona o rudarstvu (ZRud-UPB1; Uradni list RS, št. 98/04) je celotno ureditveno območje OPPN opredeljeno kot rudniški prostor v skupni velikosti 13,5342 ha, ki ga predstavljajo zemljišča:
– pridobivalni prostor, ki ga sestavljajo zemljišča za izkoriščanje mineralne surovine – dolomita, z oznakami posameznih območij urejanja od PR1 do PR5 ter zemljišče za odlaganje jalovine z oznako J, v skupni velikosti 13,0738 ha ali 96,6% celotnega ureditvenega območja OPPN; pridobivalni prostor tako predstavlja obstoječ pridobivalni prostor (območje pridobljenih pravic na osnovi dovoljenja za izkoriščanje) z oznako PR1 ter območja širitve pridobivalnega prostora z oznakami PR2 do PR5;
– zemljišča, kjer se ohranja sedanja raba (gozd) z oznako G3 in G5, v skupni velikosti 0,4604 ha ali 5,4% celotnega ureditvenega območja.
Ureditveno območje OPPN prečka na severovzhodnem delu, na delih parcel št. št. 220/1 in 220/4, k.o. Ježni vrh, v osni dolžini 185 m, koridor daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško, ki se ureja z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06).
Namembnost površin in razmestitev dejavnosti na pridobivalnem prostoru:
Večinski del pridobivalnega prostora (območja z oznakami od PR1 do PR5) je namenjeno izkoriščanju mineralne surovine (dolomita), manjši del na SZ robu ureditvenega območja (območje z oznako J) pa za odlaganje jalovine.
Del osrednjih površin na dnu obstoječega dela kamnoloma (PR1, PR2) je v začetnih fazah namenjen izkopu preostalih zalog mineralne surovine, po odpiranju naslednjih etap kamnoloma pa bo namenjen ureditvi površin za potrebe izkoriščanja, ki bo potekalo na območjih PR3, PR4 in PR5. Predvidene so naslednje ureditve površin:
– površine za postavitev mobilnih naprav za drobljenje in separiranje, cestne tehtnice ter površine za pranje gum tovornjakov in vlaženje peska na tovornjakih;
– usedalniki (bazeni za čiščenje tehnološke vode, ki nastaja pri mokrem separiranju dolomitnega peska);
– deponije humusa in deponije mulja;
– ureditev površin za tiste bistvene sestavine dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin (začasna deponija mulja, kjer se mulj izsušuje in usedalniki mulja, del tehnološkega procesa mokre separacije – bazeni, v katerih se useda mulj iz separacije, del jalovišča), ki se nahajajo izven meje ureditvenega območja OPPN in ki jih je potrebno prestaviti v ureditveno območje OPPN.
Namembnost površin na pristopnih zemljiščih:
Na območjih pristopnih zemljišč, ki jih predstavljajo gozdna območja (G3 in G5), se sedanja namembnost zemljišč (gozd) praviloma ne sme spreminjati.
Območja urejanja glede na površine in njihove namembnosti so grafično prikazana na risbah št. 1/4 in 3/1 kartografskega dela OPPN iz 1. člena tega odloka.

Na ureditvenem območju kamnoloma je opredeljen pridobivalni prostor v obsegu končne velikosti kamnoloma oziroma spremenjenih reliefnih razmer z ohranjenim pasom gozdnih površin na vzhodnem in južnem obrobju ureditvenega območja.
Površine za pridobivanje (PR1 do PR5) so namenjene pridobivanju kamna s sprotnim saniranjem izkoriščenih etaž. Namembnost površin na območjih urejanja PR1 do PR3 se bo spreminjala postopno, glede na napredovanje del pri nadaljnjem odpiranju kamnoloma. Od sedanjih dveh etaž (E365 in E380) bo do zaključka tretje etape odkopavanja v severovzhodnem delu ureditvenega območja LN oblikovanih še 6 etaž, s čimer bo dosežena najvišja točka kamnoloma na koti okrog 470. Na območjih urejanja PR4 in PR5 mora pridobivanje potekati s preoblikovanjem in podaljšanjem etaž iz območij PR2 in PR3 proti jugu s pogojem, da se za dostop do območij PR4 in PR5 uporabijo že izvedene dostopne ceste na območjih PR2 in PR3. Sanacija posameznih delov kamnoloma bo potekala sprotno. V končni fazi bo kamnolom saniran tako, da bo celotna površina, predvidena za sanacijo z delnim odkopavanjem, izravnana in vključena v obstoječe naklone terena.
V končni fazi bo mogoče dno kamnoloma oziroma novo nastali plato na koti E 365 oziroma E 380 (velikosti okrog 6 ha) v celoti vrniti prejšnji rabi (gozd) ali ga nameniti drugi rabi, na osnovi opredelitev v bodočem Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmartno pri Litiji.

Oblikovanje reliefa v kamnolomu je večinoma podrejeno tehničnim ukrepom, ki jih narekuje način izkopa in velikost razpoložljivega zemljišča.
Pridobivanje v kamnolomu bo potekalo v prvih treh etapah v smereh proti severovzhodu, v četrti in peti etapi pa proti jugu. Najvišji rob kamnoloma bo na vzhodni strani na koti 470 m. Na severni in južni strani se bo rob kamnoloma spuščal po hribini proti dnu kamnoloma. Pridobivanje bo potekalo od zgoraj navzdol s pogojem, da se izkoriščene etaže ob končni brežini kamnoloma takoj sanirajo in ozelenijo. Podrobno se generalne tehnične rešitve za izkoriščanje ter opuščanje izkoriščanja in tehnične rešitve za sanacijo opredelijo z ustreznim rudarskim projektom, skladno s predvideno etapnostjo izvajanja OPPN, kot je določena v 31. členu tega odloka.

Na območjih pristopnih zemljišč, ki jih predstavljajo gozdna območja (G3 in G5), se sedanja namembnost zemljišč praviloma ne sme spreminjati.
Skladno z ZRud-UPB1 so na območjih urejanja G3 in G5 dovoljeni tisti morebitno nujno potrebni posegi v prostor, ki jih mora izvršiti nosilec rudarske pravice za izvajanje del izkoriščanja mineralne surovine (pristopne poti na sanirane etaže in do sosednjih gozdnih zemljišč).

Območje pridobivalnega prostora (območja z oznakami od PR1 do PR5 ter območje J) je namenjeno izkoriščanju mineralne surovine (tehničnega kamna – dolomita) in se podrobno opredeli z ustreznim rudarskim projektom.
Tehnologija izvajanja del pri izkoriščanju mineralne surovine v okviru pridobivalnega prostora se določi z ustreznim rudarskim projektom za izvajanje del, pri čemer je potrebno upoštevati zlasti sledeče:
– namembnosti območij urejanja, v katera se posega, in ki so določene v 9. členu tega odloka;
– programska izhodišča za kamnolom, ki so določena v 10. členu tega odloka;
– vse tehnične pogoje, ki jih določajo predpisi s področja rudarstva;
– pogoj, da maksimalni letni izkop mineralne surovine ne presega 60.000 m3 tehničnega kamna v raščenem stanju;
– v projektu morajo biti predvidene take tehnične in tehnološke rešitve za izkoriščanje, iz katerih bodo izhajali manjši vplivi na okolje od sedanjih oziroma, da bodo upoštevani vsi omilitveni ukrepi za doseganje okoljskih ciljev pri izvajanju OPPN, kot so določeni v 24. členu tega odloka oziroma v Okoljskem poročilu iz 2. člena tega odloka.
Rudarska dela pri izkoriščanju mineralne surovine (tehničnega kamna – dolomita) smejo potekati le znotraj mej pridobivalnega prostora ter tako, da se mejam ureditvenega območja ne približajo več kot za 5 m.
V primeru, da bi nosilec rudarske pravice nameraval bistveno spremeniti tehnologijo izkoriščanja mineralne surovine ali velikost odkopa, si mora pridobiti poročilo o vplivih na okolje pooblaščene institucije o tem, da je obseg vplivov nove tehnologije pridobivanja na okolje manjši od predhodno uporabljane tehnologije.
Ukrepi za zagotavljanje varnosti pri izkoriščanju mineralne surovine morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del; opredeljeni morajo biti na osnovi ocene tveganja in z določitvijo ustreznih ukrepov za odpravo zmanjšanja tveganj v okviru veljavnih predpisov s področja izkoriščanja mineralnih surovin, s področja varstva okolja ter pravil rudarske stroke.

Na območju za pridobivanje PR1 in PR2 je dovoljena ureditev površin (funkcionalne površine kamnoloma) in gradnja objektov, ki so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem, skladno z določili ZRud-UPB1, in ki so potrebni za optimalno izkoriščanje mineralne surovine kot so: objekti oziroma naprave za separiranje mineralne surovine, prostori za deponije, skladiščni prostori in drugi morebitno potrebni objekti.
Na območju za pridobivanje PR1 in PR2 je potrebno zagotoviti površine za tiste bistvene sestavine dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin (začasna deponija mulja, kjer se mulj izsušuje in usedalniki mulja, del tehnološkega procesa mokre separacije – bazeni, v katerih se useda mulj iz separacije, del jalovišča), ki se nahajajo izven meje ureditvenega območja OPPN in ki jih je potrebno prestaviti v ureditveno območje OPPN.
Na delih območij urejanja PR2 in PR3 na severovzhodnem delu ureditvenega območja OPPN (na delih parcel št. št. 220/1 in 220/4 k.o. Ježni vrh), ki ležijo pod koridorjem in nadzorovanim pasom daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško in ki se ureja z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06), je potrebno pri izvajanju pridobivalnih del upoštevati poleg določil tega odloka tudi vse pogoje iz prej navedene uredbe.
Pri načrtovanju, izvedbi in med uporabo funkcionalnih površin kamnoloma je potrebno upoštevati pogoje, da se lokacije, velikosti in kapacitete površin določijo z ustreznim rudarskim projektom glede na potrebe pri izkoriščanju, predelavi in skladiščenju mineralne surovine, ter ob upoštevanju vseh drugih pogojev iz tega odloka.
Znotraj območij urejanja PR1 do PR5 je dovoljeno graditi oziroma postavljati enostavne objekte, katerih namembnost je skladna z namembnostjo po tem odloku, ob s smiselnim upoštevanjem določb Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

Pogoji in način sanacije morajo biti opredeljeni v ustreznem rudarskem projektu, pri čemer se poleg vseh pogojev iz tega odloka smiselno upoštevajo rešitve iz rudarskega projekta »Izkoriščanje, drobljenje in sejanje tehničnega kamna – dolomita v kamnolomu Kepa v Ježcah«, št.: KC – 26/2005 z naslovom Sanacija degradiranih površin v območju kamnoloma Kepa, št. odmika CKo – 2/2006.
Na območju kamnoloma se mora pridobivanje mineralne surovine izvajati tako, da bo omogočena sprotna sanacija in rekultivacija izkoriščenega dela, kar se konkretno opredeli z ustreznim rudarskim projektom.
Rekultivacija prostora za izkoriščanje v območju kamnolomu se bo v glavnem, glede na sistem izkoriščanja kopa, vršila po končanem odkopavanju kopa oziroma po zaključku etaž od zgoraj navzdol.
Izhodišča za sanacijo kamnoloma so naslednja:
Tehnična sanacija:
– Tehnična sanacija kamnoloma oziroma končnih brežin in reliefa terena bo izvajana sproti z delnim odkopavanjem. Tako bo možno po vsaki odkopani etaži ali delu etaže do končne kote izvesti tehnično sanacijo oziroma razpolovitev etaže in rekultivacijo tega dela.
– Tehnično obnovo degradiranih površin kamnoloma predstavlja končno oblikovanje površine terena v reliefno in krajinsko sprejemljivo obliko. Končno oblikovanje bo izvedeno z razpolovitvijo etaže, z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij v skladu s predvideno namembnostjo na tem območju. Nasipanje bo izvedeno zaradi prilagoditve končne oblike krajinski podobi in bo služilo kot osnova za razprostrtje humusnega sloja in plodne zemlje.
– Pri sanaciji terena je potrebno upoštevati odvodnjavanje tako, da se ohranja kanal ob notranjem robu etažne ravnine in vzdolž interne ceste oziroma kanal ali jarek ob zahodni strani območja sanacij. Vsi kanali se zlivajo v zbirni kanal in nato v potok Ješka ob glavni cesti.
– Pri izvajanju del tehnične sanacije bo izvedena izravnava terena tudi z nasipanjem jalovine zaradi prilagoditve končne oblike krajinski podobi in namembnosti ter kot osnova za razprostrtje humusne plasti in plasti kvalitetnih zemljin.
– Končno oblikovanje površine terena predvidenega za sanacijo bo izvedeno v terasasti, amfiteatrski obliki s sistemom etažnih ravnin in z velikim osnovnim platojem. Naklon končnih brežin posameznih etaž saniranega kamnoloma s prehodom v obstoječi naravni teren je 65° in je usklajen z večinskim naklonom naravnega terena. Končni naklon brežine kamnoloma s sistemom etažnih ravnin je še bolj ugoden s krajinskega kot tudi stabilnostnega vidika in znaša glede na območja odkopavanja pri III. etapi odkopavanja 43° oziroma po odkopavanju območja IV. etape 42°.
– Sanirani kamnolom je možno v celoti vrniti prejšnji rabi (gozd), dno kamnoloma pa je možno nameniti drugi rabi, na osnovi opredelitev v bodočem Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmartno pri Litiji.
Zavarovanje kamnoloma med izvajanjem del:
– Na vseh robovih etaž in dostopnih poti na etaže je potrebno obnoviti ali izdelati zaščitne nasipe.
– Celotno območje kamnoloma mora biti praviloma ograjeno in sicer delno z žično ograjo (mrežo) in delno z zemeljskim nasipom, konkretne varnostne ovire pa se določi z rudarskim projektom.
– Na vseh pristopnih poteh v kamnolom in na posamezne etaže je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino.
Rekultivacija – ozelenitev:
– Ozeleni se vse ravne in rahlo nagnjene površine (etaže ravnin in medetaž). Širine teh ravnin so pogojene tudi z določili Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03), kjer je najmanjša dovoljena širina 5 m.
– Končna podoba prostora po zaključeni sanaciji bo vzpostavljena šele po nekaj letih. Kasnejše zaraščanje se bo širilo iz mejnih naravnih območij gozdov ter iz predvidenih območij grmovnic in dreves, sajenih na police.
– Ker se bo sanacija izvajala več let je razpored in obseg posamezne faze potrebno določiti z letnim načrtom.
Spremljanje rezultatov sanacije:
– Ker se bo sanacija izvajala nekaj let je potrebno spremljanje rezultatov in izvajanje določenih popravil. Po izvajalnih delih sanacije in rekultivacije bo potrebno opravljati redna in občasna vzdrževalna dela (vzdrževanje dostopnih poti ter opazovanje in vzdrževalna dela na rekultivaciji-ozelenitvi), ki se naj izvajajo pretežno ročno.
– Po prvem letu po rekultivaciji se bo predvidoma uspešno zaraslo 70% rekultiviranih površin, 30% pa bo potrebno ponovno rekultivirati oziroma zamenjati v obdobju treh do štirih let.

Na delih ureditvenega območja kjer niso predvideni posegi v prostor, se ohranja sedanja parcelacija. Posamezna območja urejanja in njihove parcele so grafično prikazane na risbi št. 2/3 kartografskega dela OPPN iz 1. člena tega odloka.
Pregled območij urejanja:

+--------------------------------------+-----------------------+
|območja urejanja                      |   okvirna velikost    |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|namembnost                            | evid. št. |     m2    |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|UREDITVENO OBMOČJE OPPN = OBMOČJE     |           |    135.342|
|RUDNIŠKEGA PROSTORA:                  |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|ZEMLJIŠČA, KJER SE RABA NE SPREMINJA /|           |      4.604|
|GOZD:                                 |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….gozd                                |     G3    |        750|
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….gozd                                |     G5    |      3.854|
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|ZEMLJIŠČA ZA IZKORIŠČANJE MINERALNE   |           |    130.738|
|SUROVINE (PRIDOBIVALNI PROSTOR):      |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|OBMOČJA ZA PRIDOBIVANJE:              |           |    125.976|
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….pridobivalni prostor – območje za   |    PR1    |     23.592|
|pridobivanje                          |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….pridobivalni prostor – območje za   |   PR2/1   |      1.078|
|pridobivanje                          |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….pridobivalni prostor – območje za   |   PR2/2   |     43.112|
|pridobivanje                          |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….pridobivalni prostor – območje za   |    PR3    |     27.299|
|pridobivanje                          |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….pridobivalni prostor – območje za   |    PR4    |      2.349|
|pridobivanje                          |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|….pridobivalni prostor – območje za   |    PR5    |     28.546|
|pridobivanje                          |           |           |
+--------------------------------------+-----------+-----------+
|OBMOČJA ZA JALOVINO:                  |     J     |      4.762|
+--------------------------------------+-----------+-----------+

Tolerance velikosti območij urejanja so možne v smislu prilagajanja terenu vendar ne smejo odstopati za več kot 20%.
Posamezna območja urejanja se lahko delijo ali združujejo, kolikor je to potrebno za izvajanje OPPN, kar mora biti utemeljeno v rudarskem projektu.

V prostoru vplivnega pasu pridobivalnega prostora, ki mora biti opredeljen v rudarskem projektu na osnovi poročila o vplivih na okolje, zaradi posledic pridobivanja v kamnolomu ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti, ki so v tem prostoru, in kot so določene z veljavnimi prostorskimi akti za sosednja območja (Odlok o dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88 in Uradni list RS, št. 89/02, 7/04 in 44/04)).
Nosilec rudarske pravice je dolžan poplačati pravično odškodnino državljanom, ki prebivajo v vplivnem pasu pridobivalnega prostora in izven njega, za škodo na njihovih objektih in zemljiščih, ki bi nastala zaradi posledic izkoriščanja mineralne surovine v kamnolomu, kolikor bi izkoriščanje potekalo v nasprotju z določili tega odloka.
Drugačne interese v vplivnem pasu pridobivalnega prostora lahko nosilec rudarske pravice uveljavlja le sporazumno z lastniki zemljišč in objektov.

Dostop do kamnoloma je po interni dovozni cesti do kamnoloma; cesta se na jugozahodni strani, v oddaljenosti okrog 100 m od meje ureditvenega območja OPPN priključuje na asfaltirano lokalno cesto LC 426113 Stranje–Kopač–Mala Kostrevnica, in sicer preko novega priključka, ki je zgrajen na osnovi gradbenega dovoljenja (UE Litija, št. 351-152/2005-26 z datumom 24. 3. 2006) 25 m severneje od starega priključka.
Navedena občinska cesta se priključuje na najbližjo državno cesto R2 416, odsek 1347 Šmartno–Rodohova vas; priključek je v oddaljenosti okrog 2 km od ureditvenega območja OPPN in se nahaja v sosednji občini Ivančna gorica.
Pri uporabi priključka iz območja kamnoloma na javno cestno omrežje, ki poteka izven ureditvenega območja OPPN, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06), Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04) ter vse ostale obstoječe predpise s področja cestogradnje in varstva cest.
– Odtekanje vode s ceste z novim priključkom ne sme biti ovirano. Meteorna in druga voda s parcele in priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. Material s priključka se ne sme nanašati na vozišče lokalne ceste.
– Obračanje vozil na sme potekati na lokalni cesti. Investitor mora na lastne stroške urediti vso morebitno prometno opremo. V bližini priključka ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost priključka (pregledni trikotnik).
– Priključek mora biti ves čas obstoja vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in promet na njej.

Interne transportne poti znotraj kamnoloma so predvidene po severozahodni in severni strani kamnoloma ob gozdnem robu.
Vse stalne transportne poti in poti, ki bi se uporabljale pet ali več let je potrebno asfaltirati.
Ceste v območju, kjer poteka trasa v nasipu (rampe), morajo biti zavarovane z 1 m visoko bermo, ki preprečuje zdrse mehanizacije in transportnih sredstev čez rob etaž. Ceste je potrebno urediti na način, da varno poteka dvosmerni promet (širina 9 m) oziroma enosmerni z izogibališči (širina 4,5 m, v zaseku najmanj 3 m, niso vključene bankine, kanali in varovalni nasip). Vozišče se bo odvodnjavalo. Za odvodnjavanje vozišča v useku je potrebno ob robu urediti kanelete za odvodnjavanje.

Za normalni potek izvajanja tehnološkega postopka v fazi priprav, izkoriščanja in kasnejše sanacije v kamnolomu niso načrtovani priključki na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.
Znotraj mej ureditvenega območja OPPN ni obstoječih vodov in naprav komunalne (vodovod, meteorna in fekalna kanalizacija) in telekomunikacijske infrastrukture.
Za potrebe izkoriščanja mineralne surovine ter zaposlenih delavcev je potrebno urediti naslednje:
– Postavitev manjšega, začasnega objekta kontejnerskega tipa za umik ljudi pred slabim vremenom.
– V začasnem objektu namestitev priročne omarice s pripadajočim priborom za prvo pomoč.
– Postavitev suhih prenosnih sanitarij zaprtega tipa.
– Manjša ploščad za nujne primere menjave olj in maziv, opremljeno z maščobnim lovilcem, dokler ni dograjena in dana v funkcijo delavnica za vzdrževanje gradbenih strojev, ki je predvidena izven ureditvenega območja OPPN.
– Postavitev manjšega kontejnerja ali posode za odpadke.

Ureditveno območje OPPN za kamnolom Kepa je na severovzhodnem delu »prekrito« z delom ureditvenega območja iz Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06) – v nadaljevanju Uredba o DLN. Obseg medsebojnega »prekrivanja« OPPN in DLN je detajlno opisan v tč. 3.1.4 obrazložitve OPPN iz 1. člena tega odloka.
Na delih območij urejanja PR2 in PR3 na severovzhodnem delu ureditvenega območja OPPN (na delih parcel št. št. 220/1 in 220/4 k.o. Ježni vrh), ki ležijo pod koridorjem in nadzorovanim pasom daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško, je potrebno pri izvajanju vseh del v kamnolomu upoštevati pogoje iz Uredbe o DLN ter pogoje upravljavca daljnovoda ELES Elektro-Slovenija d.o.o. Ljubljana (v nadaljevanju: ELES):
– Znotraj koridorja je dopustna omejena raba v skladu s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV in predpisujejo obvezne odmike grajenih in naravnih objektov. Izrecno je v koridorjih prepovedana gradnja nadzemnih objektov v katerih je lahko vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
– V koridorju daljnovoda so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov, kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene dejavnosti in ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustna je gradnja parkirišč za vozila, ki ne prevažajo vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih materialov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja nadzemnega voda. Za vse posege znotraj ureditvenega območja po Uredbi o DLN je potrebno pridobiti soglasje izvajalca obvezne gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
– Vzdolž koridorja daljnovoda je v DLN določen nadzorovani pas širine 80 m (40 m levo in desno od osi koridorja), izračunan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju, v katerem so lahko le dejavnosti, ki so razvrščene v 2. območje varovanja pred sevanjem v skladu z »Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju« (Uradni list RS, št. 70/96).
– Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati križanje ter približevanje načrtovanemu DV 2x400 kV Beričevo–Krško, zato je potrebno upoštevati zahteve »Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV« (Uradni list SFRJ, št. 65/88) v povezavi s 11. členom »Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov« (Uradni list RS, št. 101 /05).
– Za vse objekte (novogradnje, nadzidave dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje in nadzorovane pasove obstoječih in z DLN načrtovanih DV je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna »Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju« (Uradni list RS, št. 70/96).
– Upoštevati je potrebno potek ozemljitev, ki so oziroma bodo položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. Vsa dela je potrebno izvajati tako, da se ne poškoduje ozemljitev. Vsa eventuelna križanja je potrebno izvesti pod pravim kotom. V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je nosilec rudarske pravice dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti upravljavca. Za vsa mesta, kjer bodo dela križala ozemljila, je nosilec rudarske pravice oziroma izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti ELES-u. V skladu z določili točke 5.406 »Pravilnika o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev« (Uradni list SFRJ, št. 13/68) morajo biti ozemljitvene upornosti stojnih mest v dovoljenih mejah, predvidenih v »Pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV« (Uradni list SFRJ, št. 65/88) oziroma po projektni dokumentacij za predmetni daljnovod. Če pokažejo preveritve nezadovoljive rezultate, je potrebno izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. ELES ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati ob prisotnosti predstavnika ELES-a.
– Upoštevati je potrebno širine elektroenergetskih koridorjev daljnovodov (17. čl. Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči Uradni list RS, št. 114/03), ki znaša za napetostni nivo 400 kV: 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi DV).
– Pri gradnji in obratovanju je potrebno upoštevati določila »Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka« (Uradni list RS, št. 29/92) ter predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom 400 kV daljnovoda na manj kot 5 m. Investitor je zadolžen, da poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav.
– ELES ne prevzame nobene odgovornosti za stroške, ki bi nastali kot posledica obratovanja in vplivov elektroenergetskih naprav na premoženje nosilca rudarske pravice niti na zdravje in življenje delavcev med gradnjo in kasneje med vzdrževanjem ter obratovanjem kamnoloma, ki se nahaja v bližini elektroenergetskega objekta.
– Vse stroške projektiranja, predelave naših daljnovodov ali odpravo eventuelnih poškodb, nastalih na daljnovodih v upravljanju ELES-a v času izgradnje in kasnejšem obratovanju oziroma vzdrževanju kamnoloma, nosi nosilec rudarske pravice.
– Vsi morebitno preurejeni deli predmetnega daljnovoda preidejo po izgradnji z neodplačanim prenosom v lastništvo ELES-a.
– Miniranje v bližini visokonapetostnega daljnovoda je potrebno izvajati tako, da ne pride do poškodb daljnovoda. Odgovornost za povzročeno škodo nosi nosilec rudarske pravice oziroma izvajalec minerskih del, zato je izbor primerne tehnologije vrtalno minerskih del njegova odgovornost pri čemer je potrebno upoštevati, da lahko povzroči poškodba daljnovoda v neugodnih energetskih razmerah tudi zelo veliko posredno škodo (razpad elektroenergetskega sistema in prekinitev dobave električne energije odjemalcem za daljši čas). Posebno pozornost je potrebno posvetiti tehnologiji miniranja v bližini stojnih mest daljnovoda in v bližini ter na mestih križanja z daljnovodom. V takih primerih je potrebno:
– smer odpiranja minskih polj usmeriti stran od daljnovoda,
– preprečevati razlet hribine,
– minsko polje zavarovati s filc prevleko,
– spremljati potresne sunke in po potrebi korigirati minske polnitve.
Pri miniranju je potrebno upoštevati tudi induktivni vpliv na vžigalne tokokroge, zato je potrebno izvajati aktiviranje razstreliva z detonacijsko vrvico.
– Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezen načrt oziroma elaborat križanja (po 35. čl. Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/02, 47/04 – ZGO), ki obdeluje približevanje in križanje z VN prenosnim vodom v upravljanju ELES-a. Nosilec rudarske pravice oziroma projektantska organizacija, ki bo projektirala križanje mora v skladu s 50 čl. ZGO upoštevati te projektne pogoje in pridobiti soglasje ELES-a za predlagane rešitve.
– Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila »Pravilnika o tehniških predpisih za strelovode« (Uradni list SFRJ, št. 13/68), določila »Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV« (Uradni list SFRJ, št. 65/88) v povezavi z 11. členom »Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov« (Uradni list RS, št. 101/05) in preveriti tudi varnostne višine in varnostne oddaljenosti daljnovodov do vseh delov novogradenj.
– Vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji lastnika oziroma vzdrževalca daljnovoda mora biti omogočen neoviran dostop do predmetnega daljnovoda ob kateremkoli času.
– Za vsa nova zemljišča, ki jih bo nosilec rudarske pravice odkupil za potrebe širitve kamnoloma in ki posegajo v koridor VN daljnovoda, mora ELES-u dostaviti seznam vseh lastnikov parcel, fotokopijo pogodbe o poravnani odškodnini in urediti vse potrebno za vknjižbo služnostne pravice izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja (ELES-a) na podlagi pogodbe o služnosti. Dostaviti je potrebno tudi izjavo s katero se nosilec rudarske pravice obvezuje, da bo omogočil vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalcu dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja neoviran dostop do daljnovoda ob kateremkoli času.
– Z zgrajenim daljnovodom je potrebno vedno ravnati kot da je pod napetostjo. Ko bo daljnovod zgrajen, bo potrebno pred vsakim pričetkom miniranja o nameravanem izvajanju del in poteku miniranja obvestiti ELES.
– Vse stroške za morebitno kasnejšo predelavo daljnovodov v upravljanju ELES-a ali odpravo poškodb na njih, nastalih zaradi izvajanja miniranja, krije nosilec rudarske pravice oziroma izvajalec minerskih del.

V primeru zbiranja in predelave gradbenih odpadkov se z rudarskim projektom predvidi ustrezno lokacijo in obdela postopek ravnanja z odpadki z upoštevanjem Pravilnika o ravnanju z gradbenimi odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03) in Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03).
Za zbiranje komunalnih odpadkov, ki jih odložijo zaposleni, mora biti nameščen zabojnik z urejenim občasnim odvozom na komunalno deponijo. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju z odpadki. Tla prostora za zabojnik morajo biti izvedena tako, da je možno čiščenje.
V kamnolomu se, poleg naftnih derivatov za pogon strojev in eventuelno razstreliva, ne uporablja drugih nevarnih snovi. V proizvodnem procesu se ne proizvaja nevarnih ali kako drugače okolju neprijaznih odpadkov. Pri eventuelnem razstreljevanju ostane kot odpadek le kartonska embalaža, ki se mora uničiti po določilih Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03) in je ni dovoljeno oddati zbiralcu odpadkov.
Vzdrževanje strojne opreme mora opravljati pooblaščeni serviser, ki vso potrebno opremo in material pripelje in vse nastale odpadke (odpadna motorna in druga olja) odpelje. Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
Za nevarne odpadke iz skupine 15 je potrebno namestiti dva zabojnika in sicer:
– Zabojnik za čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna sredstva onesnažena z nevarnimi snovmi. Klasifikacijska šifra odpadka 15 02 02.
– Zabojnik za zaoljeno embalažo, ki vsebuje nevarne snovi. Klasifikacijska šifra odpadka 15 01 10.
Vzdrževanje strojne opreme mora opravljati pooblaščeni serviser, ki vso potrebno opremo in material pripelje in vse nastale odpadke (odpadna motorna in druga olja) odpelje. Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
Pri ravnanju z odpadki je potrebno med izvajanjem OPPN upoštevati še pogoje, ki so navedeni v odstavku 5) Segment odpadki v 24. členu tega odloka.

Nosilec rudarske pravice mora zagotoviti, da bodo dela pri izkoriščanju, opuščanju izkoriščanja mineralne surovine in sanaciji v ureditvenem območju OPPN potekala na način, da bodo izvedeni vsi omilitveni ukrepi za doseganje okoljskih ciljev pri izvajanju OPPN, v zahtevanih časovnih okvirih ter ob zagotovljenem spremljanju uspešnosti izvedbe ukrepov, kot so opredeljeni v 24. členu tega odloka. Vse omilitvene ukrepe je potrebno, ob upoštevanju določil tega odloka, opredeliti v vseh vrstah projektne dokumentacije za posege v prostor.
V času izvajanja rudarskih del mora nosilec rudarske pravice zagotoviti izvajanje vseh ukrepov za preprečevanje negativnih vplivov del na okolje v skladu z rudarskim projektom ter izvajati naslednje monitoringe:
– meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju,
– meritve prašnih usedlin in skupnih lebdečih delcev,
– meritve emisij snovi v zrak iz separacije,
– meritve vibracij.

Za doseganje okoljskih ciljev pri izvajanju OPPN mora nosilec rudarske pravice zagotoviti da bodo dela pri izkoriščanju, opuščanju izkoriščanja mineralne surovine in sanaciji v ureditvenem območju OPPN potekala ob sočasnem izvajanju naslednjih omilitvenih ukrepov:
1) SEGMENT ZRAK:
Določen je en okoljski cilj:
Z1) Emisije prahu zaradi delovanja kamnoloma in emisije prometa pod mejnimi vrednostmi.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Zaradi preprečevanja prašenja na območju kamnoloma naj se hitrost transporta omeji na 5 km/h.
– V poletnem času naj se spremljajo vremenske razmere. V primeru napovedanega daljšega sušnega obdobja naj se zagotovijo potrebne količine vode, s katerimi se bo po potrebi zmanjševalo prašenje pri izvajanju del na območju kamnoloma – močenje kopa.
– Naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. Skladno z veljavnimi normativi morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, ustrezne prašne lovilce. To velja tudi za vrtalne garniture (razen pri vrtanju, če je prisotna voda), drobilce in sita.
– Za povečanje protiprašne zaščite se predvidi dodatna zasaditev zahodnega roba kamnoloma.
– Vsebnosti emisij (prašnih delcev in drugih emisij v zraku) morajo biti pod mejno vrednostjo, ki je določena z Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03).
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Prah se bo pojavljal tudi ob cestah, po katerih se bo odvažalo mineralno surovino iz kamnoloma. Za zmanjšanje prašenja ob teh cestah se priporoča redno vzdrževanje in čiščenje cest ter pranje koles kamionov pri izhodu iz kamnoloma. V primeru večjega transporta materiala v kratkem času in v suhem vremenu naj se dostopne poti tudi občasno poškropi z vodo. Priključek na lokalno cesto je potrebno protiprašno utrditi in asfaltirati v dolžini najmanj 5 m, računano od roba vozišča ceste. V primeru prevoza finih frakcij na javnih poteh je v takih dneh potrebno tovor (pesek) navlažiti ali pa pokriti.
2) SEGMENT VODA:
Določen je en okoljski cilj:
V1) Dobro stanje površinskih in podzemnih voda – zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Padavinske vode z območja kamnoloma Kepa je treba pred izpustom v odvodne jarke in potok Ješko očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih ter jih speljati preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov, da bi s tem preprečili morebitno onesnaženje vode v potoku Ješka z drobnimi frakcijami kamninskega drobirja. Usedalnike je treba redno čistiti, še posebno pa po vsakem večjem deževju oziroma po zamuljenju.
– Vsebnost snovi v tehnološki (in padavinski) vodi na izpustu glede na Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 49/05) za neraztopljene snovi ne sme preseči 80 mg/l ter za usedljive snovi 0,5 ml/l. Pri tem naj se v skladu z zakonodajo s področja ribištva zagotovi ustrezno kakovost vode glede vsebnosti v vodi suspendiranih inertnih delcev (Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, Uradni list RS, št. 46/02), ki naj ne presega priporočene vrednosti suspendiranih snovi v vodotoku 25 mg/l. Zato naj se izvaja redni monitoring tehnološke odpadne vode na izpustu oziroma naj se redno spremlja stanje bentoške združbe v vodotoku Ješka pred izpustom (severno od območja kamnoloma) in po izpustu odpadne vode iz kamnoloma.
– Deponija mulja mora biti urejena tako, da se mulj v celoti zadrži na območju deponije, v ustrezno urejenih usedalnikih tako, da mulj oziroma z muljem onesnažene vode v nobenem primeru ne morejo iztekati v potok Ješka.
– Jalovino je treba deponirati tako, da je meteorne vode ne bodo odnašale v odvodne jarke in potok Ješko.
– V območju iztokov je po potrebi potrebno izvesti protierozijske ukrepe.
– Pri urejanju na ureditvenem območju OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave, da se zagotovi zmanjšanje nevarnosti nevarnih tekočin v tla, podzemne vode in posredno v potok Ješka.
– Olje je prepovedano spuščati v tla. Skladno s pravilnikom in navodili proizvajalca je potrebno strojne naprave redno kontrolirati in vzdrževati. Strogo je prepovedana menjava olja v motorjih izven za to določenega prostora.
– Na zalogi naj bo vedno zadostna količina krp ali adsorpcijskih sredstev s katerimi lahko takoj pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijska sredstva naj se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest, to pomeni iz novega priključka na lokalno cesto, mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Odtekanje vode s ceste z novim priključkom ne sme biti ovirano. Meteorna in druga voda s parcele in priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa, zato je na priključku potrebno urediti odvodnjavanje (vgrajene vodne rešetke, vodni jašek).
– Fekalne vode je potrebno speljati v vodotesno večprekatno greznico primernih dimenzij brez iztoka ali v malo čistilno napravo.
– Vse meteorne vode z utrjenih površin (parkirišče), kjer se odvija motorni promet, je potrebno odvesti preko lovilcev olj in peskolovov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico v skladu s predpisi.
– Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je, kolikor ne obstaja možnost priključitve na javni kanalizacijski sistem, potrebno ponikati (če to dovoljujejo sama tla), pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin.
– Redna kontrola lovilcev olj in njihovo praznjenje po potrebi.
– Vsa območja izven OPPN, kjer se danes izvajajo dejavnosti povezane s kamnolomom (deponija jalovine, sušilnica mulja), je potrebno po prestaviti v območje OPPN ustrezno sanirati, očistiti morebitnih odpadnih snovi ter preprečiti kakršnokoli spiranje v vode.
3) SEGMENT TLA:
Določena sta dva okoljska cilja:
T1) Preprečevanje erozijskih procesov.
T2) Omejevanje onesnaženosti tal (posredno preko ciljev V1, O1).
Za doseganje ciljev je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Potrebno je izvajanje sprotne tehnične in biološke sanacije v skladu z ustreznim rudarskim projektom.
– Po končanih delih (posamezne faze) naj bo kamnolom saniran tako, da bo celotna površina, predvidena za sanacijo z delnim odkopavanjem, vključena v obstoječe naklone terena brez grobih prehodov. Brežine med etažami po zaključku eksploatacije naj ne bodo višje od 15 m. Kamnolom mora biti zaščiten z zaščitno ograjo in imeti urejeno odvodnavanje, da se prepreči neželeno erozijo.
– V času izkoriščanja je potrebno zagotoviti stabilnost brežin s pravilnim načinom dela v kamnolomu. Nagib delovne brežine kopa ne sme biti večji od 65º. Prepovedano je tudi podkopavanje delovnih etaž.
– Za preprečevanje erozije naj se ustrezno uredi odvodnjavanje in odvajanje tehnoloških odpadnih voda (zagotovitev ustreznega delovanja usedalnikov), izvaja sprotno sanacijo območja ter izvaja takojšnja sanacija morebitnih erozijskih žarišč na območju kamnoloma.
– Ravnanje s humusom: Humus je potrebno odriniti na robove pridobivalnega prostora ali odkopa ter ga shraniti za končno saniranje kamnoloma. Humus naj se deponira na prostoru predvidenem za deponijo humusa na območju kamnoloma (južni del) ob dovozni poti v kamnolom. Deponirati ga je potrebno ločeno od jalovine. S humusom je potrebno ravnati skrbno, da se ohrani njegova biološka aktivnost in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine 1,5 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine z travnimi mešanicami in deteljo.
– Transportna vozila naj bodo v času mirovanja parkirana na urejenih parkiriščih. V primeru, da bo investitor znotraj območja parkiral vozila in stroje mora znotraj območja urediti parkirišča v skladu s predpisi.
– V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno: zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno, izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju predati pooblaščeni organizaciji.
– Ceste v območju, kjer poteka trasa v nasipu (rampe), morajo biti zavarovane z 1 m visoko bermo, ki preprečuje zdrse mehanizacije in transportnih sredstev čez rob etaž. Ceste je potrebno urediti na način, da varno poteka dvosmerni promet (širina 9 m) oziroma enosmerni z izogibališči (širina 4,5 m, v zaseku najmanj 3 m, niso vključene bankine, kanali in varovalni nasip). Vozišče se bo odvodnjavalo. Za odvodnjavanje vozišča v useku je potrebno ob robu urediti kanelete za odvodnjavanje.
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Vse mobilne stroje (kamioni-demperji, terenska vozila) se oskrbuje na javnih bencinskih črpalkah. Ostale stroje, kot so buldožerji, bagri, nakladalci, se oskrbuje na za to urejeni površini oziroma v objektu.
– Vsa območja izven OPPN, kjer se danes izvajajo dejavnosti povezane s kamnolomom (deponija jalovine, sušilnica mulja ...), je potrebno po prestaviti v območje OPPN ustrezno sanirati. To vključuje odstranitev deponiranega materiala (jalovina, odpadki ...) in vnos jalovine v tla v skladu s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03, 44/03).
4) SEGMENTA HRUP IN VIBRACIJE:
Določena sta dva okoljska cilja:
H1) Obremenjenosti okolja s hrupom pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi.
Vib1) Hitrost vibracij zaradi miniranj pri najbližjih objektih znotraj dopustnih mej glede na avstrijsko normo ÖNORM S 9020 in nemški standard DIN 4150:
Za doseganje ciljev je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
– Viri hrupa naj se čim bolj oddaljijo od vhoda v kamnolom. Predlaga se prestavitev separacije globje v območje OPPN. Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Stroji morajo biti označeni z vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnjo zvočne moči ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti.
– Ob nakladanju tovornjaka z nakladačem naj ne prihaja do udarcev ob rob tovornjaka.
– Izvede naj se občasne meritev hrupa pri najbližjih objektih, ter po potrebi izvede morebitne potrebne zaščitne ukrepe.
– Obratovanje gradbišča je dovoljeno le v dnevnem času med 6. in 18. uro.
– Hitrost vožnje v kamnolomu se omeji na 5 km/h.
– Delavci, zaposleni ob viru hrupa, morajo obvezno uporabljati osebna zaščitna sredstva, če nivoja hrupa ni možno znižati z tehničnimi ukrepi. Predvsem so to delovna mesta pri drobilnih napravah in pri vrtalnih napravah, kjer efektivna tehnična zaščita pred hrupom ni izvedljiva.
– Miniranje mora potekati v skladu z ustreznim rudarskim projektom, ob upoštevanju priporočenih detonacijskih polnitev; uporabljati je potrebno takšno tehnologijo pridobivanja mineralne surovine, s katero bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v okviru kriterijev, ki so določeni s tujimi standardi (DIN 4150 / nemški standard, ÖNORM S 9020 / avstrijski standard, SN 640 312a / švicarski standard).
– Ne glede na eksplozivne polnitve posamezne vrtine je priporočena milisekundna zakasnitev vsake vrtine.
– Sprotno naj se obvešča okoliške prebivalce o času predvidenega miniranja.
– Prepovedano je hkratno miniranje v dveh ali celo treh kamnolomih hkrati – uskladiti miniranja med vsemi tremi kamnolomi v naselju Ježce, da ne bi prišlo do sinergijskega vpliva zaradi vibracij.
– Izvaja naj se redne meritev spremljanja vibracij, kot posledice miniranj.
– Za zmanjšanje vplivov zračnega udara pri miniranju je treba ustrezno usmerjati odkopno fronto, da ostanejo naravne zapreke (gozd) za širjenje udarnega vala proti objektom.
– Za vsako miniranje mora biti izdelan načrt miniranja z določanjem polnitev, zakasnjevanjem, načinom in smerjo aktiviranja minskega polja ter drugimi pomembnimi parametri miniranja. Vrtanje minskih vrtin se izvaja pod nadzorstvom odgovorne osebe.
– Smer odpiranja minskih polj in razlet materiala se po možnosti usmeri v nasprotno smer od ceste, koridorja DV, potoka in naselja.
– Delo polnjenja in mašenja minskih vrtin se mora izvajati pod stalnim nadzorstvom.
– Ustrezno okoliščinam se vrtine polnijo z manjšo koncentracijo razstreliva (rahljano miniranje)
– Razlet hribine je potrebno preprečevati s povečanimi čepi in povečano izbojnico, po potrebi tudi z umetnimi ovirami.
– Po potrebi prilagajati polnitve minskih polj in minska polja glede na rezultate seizmičnih meritev.
5) SEGMENT ODPADKI:
Določen je en okoljski cilj:
O1) Ustrezno ravnanje z odpadki, ničen vpliv odpadkov na okolje.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
Splošni ukrepi:
– Ravnanje z odpadki v skladu s pravilniki za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov, ki bodo nastajali v obratovanja kamnoloma.
– Pošiljko odpadkov, ki jo podjetje prepušča, ali oddaja pooblaščenemu prevzemniku odpadkov, mora spremljati evidenčni list. En evidenčni list zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa vrne podjetju (Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 42. člen). Evidenčne liste naj se hrani za obdobje 5 let.
– Odlaganje odpadkov (nevarnih, nenevarnih – komunalnih, kosovnih, ipd.) na območju delovišča oziroma pridobivalnega prostora je strogo prepovedano.
Ukrepi pri ravnanju z jalovino:
– Z jalovino je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03, 44/03) in po predpisih o rudarstvu.
– Nastalo jalovino je potrebno deponirati na prostoru predvidenem za jalovino, ki danes deloma sega izven območja OPPN. Ureditev deponije jalovine naj bo na skrajnem vzhodnem delu kamnoloma, kjer je že izkoriščeni prostor.
– Del jalovine, zlasti v kasnejšem času pridobivanja, naj se sproti uporablja za nasutje na izkoriščenih delih etaž za boljše zadrževanje vlage in uspešnejšo biološko sanacijo.
– Humus (živico) in rodovitno prst je potrebno deponirati ločeno od jalovine.
– Glinasto jalovino je potrebno odkopavati in deponirati ločeno od ostale jalovine.
– Za odvodnjavanje jalovišča je potrebno predvideti izdelavo zbirnih jarkov ob bokih in vznožju jalovišča, ki se zaključijo z tremi ponikovalnimi objekti v obliki nekoliko večje kotanje.
– Telo jalovišča se odvodnjava z drenažnimi cevmi, ki se položijo na očiščena tla. Naklon drenažnih cevi naj bo najmanj 5%, da bo doseženo hitro odvajanje vode. Drenažne cevi naj bodo speljane v zbirne jarke po obodu posameznega dela jalovišča.
– Na zgornjem delu jalovišča se izdelajo lovilni jarki, ki prestrežejo padavinske vode iz zaledja in jih usmerijo na zgornji ponikovalnik.
– Vse odpadke, ki nastajajo pri procesu razstreljevanja, se mora uničiti po določilih Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03).
– Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni Iist RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93).
– Štore ter odvečen odkopni material se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93 in 67/02 – ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasipe. Preprečeno mora biti kakršnokoli odlaganje odpadnih snovi.
– Z ostalimi odpadki je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
– Investitor mora zagotoviti vodenje dnevnika o uporabi zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, ki ga je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Ravnanje z odpadnimi olji v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98); shranjevanje v sodih na zato določenem mestu in oddaja pooblaščenemu zbiralcu.
– Odpadna olja, olje lovilca olj ploščadi za parkiranje in servisiranje strojev ter naoljene krpe, ki bodo nastali ob vzdrževanju mehanizacije, sodijo med nevarne odpadke in jih je potrebno predajati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
– Tovrstne odpadke je potrebno zbirati ločeno na prostoru namenjenem začasnemu skladiščenju nevarnih odpadkov izven območja OPPN.
– Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z občinskimi predpisi. Za zbiranje komunalnih odpadkov, ki jih odložijo zaposleni, mora biti nameščen zabojnik z urejenim odvozom na komunalno deponijo v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija (Uradni list RS, št. 2/02). Tla prostora za zabojnik morajo biti izvedena tako, da je možno čiščenje.
– Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 10 t odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto (Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 23. člen).
– Vsa območja izven OPPN, kjer se danes izvajajo dejavnosti povezane s kamnolomom (deponija jalovine, sušilnica mulja), je potrebno po prestaviti v območje OPPN ustrezno očistiti in sanirati in jih vrniti prejšnji rabi (kmetijska zemljišča).
6) SEGMENTA RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO:
Določen je en okoljski cilj:
N1) Odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti (ZVO-1-UPB1) – Vzpostavitev avtohtone vegetacije.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Poseg v gozd oziroma gozdni prostor je dopusten le v okviru ureditvenega območja OPPN na način in v obsegu skupne površine 0,83 ha, ki je namenjen sanaciji obstoječega kamnoloma: za ureditev dostopnih poti na površini 0,32 ha in za ureditev etaž na površini 0,51 ha. Drevje, predvideno za posek, je potrebno označiti s strani pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Litija, po pridobitvi potrebnih dovoljenj.
– Zaradi zmanjšanja vplivov pridobivanja mineralnih surovin na gozd, je potrebno kolikor je to mogoče, obrobje funkcionalnih zemljišč in kopa sprotno sanirati. Prav tako je treba, kolikor je to mogoče, degradirane površine sprotno usposobiti v gozdne površine, oziroma zasaditi z avtohtono vegetacijo. Sanirane površine naj bodo zasajene čimbolj sonaravno z mešanimi sadikami in v nepravilnem vzorcu tako, da se ne oblikuje videz umetnega nasada.
– Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih, je prizadete gozdne površine po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov ipd., z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Na gozdnem robu je potrebno oblikovati krošnje z nižjim težiščem in simetrično oblikovanostjo, saj so na veter bolj odporne. Potrebno je oblikovati prepustno zgradbo sestoja, da ne prihaja do vrtinčenja vetra.
– Sadike naj bodo kakovostne, z dobro razvitim koreninskim sistemom. Uspešnost sadnje naj se redno preverja (najmanj 2x letno pred ponovnim sajenjem), v primeru neuspešnosti sadnje naj se ta ponovi. Če posamezna vrsta ne bo uspevala, naj se jo zamenja z drugo vrsto. Za zaščito posajenih rastlin pred objedanjem divjadi je potrebno postaviti ograjo. Pri sanaciji kamnoloma je dovoljena uporaba komercialnih travnih mešanic.
– Zaščita divjadi: Zaščitna ograja preprečuje tudi morebitne padce divjadi (ograja naj bo vsaj 5 m od roba). Na ograjo naj se obesijo barvne zastavice in kovinski obeski za preganjanje divjadi. Če je le mogoče, naj se miniranje ne izvaja v zimskem času, saj je takrat paničen beg divjadi ob eksploziji lahko za oslabele osebke usoden.
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Območje sušilnice mulja, ki je sedaj izven območja OPPN, je potrebno po prestavitvi v ureditveno območje OPPN ustrezno sanirati in pri tem preprečiti vsakršno nadaljne uhajanje mulja v vodotok, kjer pogubno vpliva na vodni živelj.
7) SEGMENT DRUŽBENO OKOLJE:
Določen je en okoljski cilj:
DO1) Dobri bivalni pogoji.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
Splošni ukrepi:
– Investitor naj upošteva podana priporočila za elemente okolja.
– Morebitne pritožbe prebivalstva v povezavi s transportom ter načinom obratovanja kamnoloma naj se preuči in upošteva v smislu dobrega odnosa z javnostjo.
– Naj se izvajajo redna srečanja s krajani v okviru katerih naj se predstavijo rezultati monitoringov in po potrebi sooblikujejo ukrepi za zmanjševanje vplivov.
– Naj se izvajajo redna vzdrževalna dela na dostopni cesti.
– Celotno območje kamnoloma mora biti praviloma ograjeno in sicer delno z žično ograjo (mrežo) in delno z zemeljskim nasipom, konkretne varnostne ovire pa se določi z rudarskim projektom.
– Na vseh pristopnih poteh v kamnolom in na posamezne etaže je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino.
– Postaviti opozorilne table na območju izsuševalnice mulja.
Varnostni ukrepi za zaposlene v kamnolomu in občane:
– Obveščanje zaposlenih v kamnolomu in občanov o miniranju (ogroženo območje v radiju 100 m od minskega polja, znotraj tega prisotnost samo oseb, ki izvajajo miniranje, stražarji, pred in po miniranju predpisani zvočni signali s sireno).
– V območju pridobivalnega prostora postaviti opozorila: prepoved vstopa nezaposlenim.
– Robovi kopa morajo biti zaščiteni z začasno ograjo (2–3m od roba brežine oziroma od meje pridobivalnega prostora in jalovišča).
– Zagraditi dostopne gozdne poti, ki vodijo neposredno do kopa z ustrezno zapornico.
– Prepovedano podkopavanje delovnih etaž.
– Prepovedano zadrževanje v območju delovnih strojev in transportnih sredstev v kopu.
– Vsi stroji, ki se uporabljajo v kamnolomu, morajo biti atestirani, imeti certifikat o varnosti in navodila za uporabo. Pri delovnih strojih mora biti nameščen gasilni aparat, prva pomoč.
– Puščanje delovnih strojev v skladu s predpisi.
– Na vseh robovih etaž in dostopnih poti na etaže je potrebno obnoviti ali izdelati zaščitne nasipe.
– Delavci, zaposleni ob viru hrupa, morajo obvezno uporabljati osebna zaščitna sredstva, če nivoja hrupa ni možno znižati s tehničnimi ukrepi.
8) SEGMENTA KRAJINA IN VIDNA KAKOVOST:
Določen je en okoljski cilj:
KVO1) Minimalen vpliv na krajinsko podobo območja.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
a) Znotraj meje ureditvenega območje OPPN:
– Izvaja naj se sprotna sanacija v skladu s predvidenim programom (v terasasti, amfiteatrični obliki s sistemom etažnih ravnin in z velikim osnovnim platojem).
– Zasaditev in zatravitev tehnično saniranih brežin naj se izvede takoj po izvedeni tehnični sanaciji.
– Ob zahodni meji rudniških prostorov se kot metoda zakrivanja oziroma vizualna zaščitna bariera (tudi za zmanjšanje vpliva prašenja) izvede pogozdovanje v obliki sajenja gozdnih pasov. Tudi v tem primeru se izberejo sadike avtohtonih vrst za to območje in hkrati primerne za ta tip zemljišča in reliefa.
b) Izven meje ureditvenega območje OPPN:
– Vsa območja izven OPPN, kjer se danes izvajajo dejavnosti povezane s kamnolomom (deponija jalovine, sušilnica mulja, ipd.), je potrebno ustrezno sanirati v kmetijske ali gozdne površine, same dejavnosti povezane s pridobivanjem mineralnih surovin pa prestaviti v območje OPPN.
9) SEGMENT KULTURNA DEDIŠČINA:
Določen je en okoljski cilj:
KD1) Ničen vpliv na arheološko dediščino.
Za doseganje cilja je potrebno izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
– V sodelovanju z Zavodom RS za kulturno dediščino naj se preveri smiselnost omilitvenih ukrepov (s pridobitvijo smernic) ter pripravi način sporočanja in ukrepanja ob morebitnem odkritju arheološko pomembnih elementov.

Ureditveno območje OPPN predstavlja zahodni del hriba Pleša. Na območju kamnoloma so neprepustne plasti, ki ležijo pod plastmi dolomita. Voda ostaja v dolomitu ter se skozenj počasi drenira v potok Ješka v dolini pod hribom, zaradi česar voda zastaja na kopu.
Potrebno je zagotoviti ustrezno odvodnjavanje kamnoloma, kar mora biti natančno opredeljeno v ustreznih rudarskih projektih, glede na fazo izvajanja rudarskih del (pridobivanje, opuščanje pridobivanja, sanacija) ter ob upoštevanju pogojev, ki so navedeni v 24. členu tega odloka, in ki se nanašajo na odvodnjavanje kamnoloma.

Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, v nadaljevanju: Uredba) določene na naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– za ureditveno območje OPPN je določena IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljevanju: IV. območje varstva pred hrupom): območje mineralnih surovin – vse površine namenjene izkoriščanju mineralnih surovin;
– za vsa sosednja območja, izven meje ureditvenega območja OPPN, je določena III. stopnja varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljevanju: III. območje varstva pred hrupom): na območju stanovanj (splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi).
Skladno z 5. členom uredbe so za obe območji varstva pred hrupom določene naslednje mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa:

+----------------+----------------------+----------------------+
|območje varstva |   mejne vrednosti    |  kritične vrednosti  |
|  pred hrupom   |    kazalcev hrupa    |    kazalcev hrupa    |
|                +-----------+----------+----------+-----------+
|                |Lnoč (dBA) |   Ldvn   |Lnoč (dBA)|Ldvn (dBA) |
|                |           |  (dBA)   |          |           |
+----------------+-----------+----------+----------+-----------+
|  IV. območje   |    65     |    75    |    80    |    80     |
+----------------+-----------+----------+----------+-----------+
|  III. območje  |    50     |    60    |    59    |    69     |
+----------------+-----------+----------+----------+-----------+

Skladno s 3. členom uredbe, bodo z OPPN načrtovane ureditve opredeljene kot vir onesnaževanja s hrupom (v nadaljevanju: vir hrupa): naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup; ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje in predelavo mineralnih surovin.
Ureditveno območje OPPN se ob upoštevanju 3. člena Uredbe deli na:
– območje obstoječega vira hrupa, ki ga predstavlja obstoječi del kamnoloma (PR1 oziroma I. faza), in ki je namenjen izkoriščanju in sanaciji;
– območje novega vira hrupa, ki ga predstavlja območje širitve kamnoloma (PR2 do PR5 oziroma II. do V. faza).
Skladno z 19. členom Uredbe mora nosilec rudarske pravice območje obstoječega vira hrupa v zvezi z mejnimi vrednostmi prilagoditi zahtevam Uredbe najpozneje do 31. oktobra 2007.
Skladno z določili Uredbe je potrebno pri načrtovanju, izvedbi in med uporabo območja novega vira hrupa predvideti in izvajati vse ukrepe za zmanjšanje emisij hrupa v okolje, izvajati obratovalni monitoring ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Delo v kamnolomu sme potekati le v dnevnem času, osem ur med 6. in 18. uro, od ponedeljka do petka. Za morebitno delo v kamnolomu izven s tem odlokom določenega delovnega časa, mora nosilec rudarske pravice pridobiti vnaprejšnje soglasje Občine Šmartno pri Litiji.
Za varstvo pred hrupom je potrebno med izvajanjem OPPN upoštevati še pogoje, ki so navedeni v odstavku 4) Segmenta hrup in vibracije v 24. členu tega odloka.

Posebni varstveni ukrepi morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del na osnovi pogojev za urejanje na območju pridobivalnega prostora, kot so določeni v členih IV. poglavja tega odloka oziroma ob upoštevanju določil ZRud-UPB1 ter podzakonskih predpisov, ki se nanašajo na ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranju v rudarstvu, ter ustreznih evropskih norm pred potresnim delovanjem v delih, ki se nanašajo na varstvene ukrepe.

Na ureditvenem območju OPPN ni zavarovanih območij ali objektov ohranjanja narave ter zavarovanih območij kulturne dediščine, ki bi bili kot enota zavedeni v Registru nepremične kulturne dediščine.
Za varstvo kulturne dediščine je potrebno med izvajanjem OPPN upoštevati pogoje, ki so navedeni v odstavku 9) Kulturna dediščina v 24. členu tega odloka.

Znotraj ureditvenega območja OPPN ne bo skladišča eksplozivnih snovi ter skladišča goriv in maziv. Oskrba vozil in strojne opreme mora biti pogodbeno urejena s pooblaščeno organizacijo, ki bo poskrbela za varen dovoz goriv in maziv, njihovo pretakanje in odvoz vseh odpadkov, ki pri tem nastajajo.
Pri izdelavi ustreznih rudarskih projektov za izkoriščanje mineralne surovine na območjih urejanja PR1 do PR5 in J je potrebno v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPož-A, Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02 – ZGO-1 in 87/01) upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pogoji za zaščito in reševanje morajo biti opredeljeni v rudarskem projektu za izvajanje del na osnovi pogojev za urejanje na območju pridobivalnega prostora oziroma ob upoštevanju določil ZRud-UPB1 ter podzakonskih predpisov, ki se nanašajo na ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranju v rudarstvu, ter ustreznih evropskih norm pred potresnim delovanjem v delih, ki se nanašajo na varstvene ukrepe.

Nosilec rudarske pravice v kamnolomu Kepa je dolžan obvestiti Občino Šmartno pri Litiji o dnevih miniranja v kamnolomu. Občina Šmartno pri Litiji mora uskladiti dneve miniranja v vseh treh kamnolomih v naselju Ježce (kamnolom Kepa – Ježce 3 ter v sosednjih kamnolomih Ježce 1 in Ježce 2), da zaradi hkratnega miniranja ne bi prišlo do sinergijskega vpliva zaradi vibracij.

Etapnost izvajanja OPPN temelji na sočasnosti in funkcionalni povezanosti pridobivanja in sanacije v kamnolomu.
Za ureditveno območje OPPN je na osnovi razdelitve prostora (gozd in pridobivalni prostor) določenih 5 etap izvajanja (oznake etap: PR1 do PPR5).
Predlagane ureditve, ki temeljijo za tehnoloških zahtevah za izkoriščanje mineralne surovine ter na tehničnih zahtevah sanacijo kamnoloma so načrtovane etapno in sicer je določeno:
– PR1: območje pridobivalnega prostora, za katerega je pridobljena koncesija v skladu s 105. členom ZRud-UPB1;
– PR2 (PR2/1 in PR2/2): območje sanacije, kjer se ob izvajanju sanacije pridobiva mineralna surovina v II. etapi;
– PR3: območje pridobivanja in sanacije v III. etapi;
– PR4: območje pridobivanja in sanacije v IV. etapi;
– PR5: območje pridobivanja in sanacije v V. etapi ob upoštevanju programskih izhodišč za posege v ureditvenem območju OPPN.
Etape izvajanja se lahko združujejo. Znotraj posameznih etap so možne delitve v posamezne podetape izvajanja, kolikor je to potrebno zaradi tehnoloških pogojev za izkoriščanje, kar mora biti utemeljeno v rudarskem projektu.
Občinski podrobni prostorski načrt se praviloma izvaja etapno, v primeru delitve etap na podetape pa se izvajajo posamezne podetape, pri čemer je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
– Etapnost izvajanja OPPN je opredeljena za posamezna, funkcionalno zaključena območja urejanja znotraj ureditvenega območja, ki pomenijo z vidika lastništva zemljišča in poteka izkoriščanja mineralne surovine funkcionalno in časovno zaključeno celoto.
– Dovoljeni posegi na območjih gozdnih zemljišč (etapa G) ter območja za jalovino (J) se lahko izvajajo v vseh etapah izvajanja OPPN.
– Načeloma velja, da je obvezna predhodna izvedba načrtovane komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja.
– Do začetka poseganja v območje določene etape ali podetape ostaja namembnost površin nespremenjena, s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in realizacijo načrtovanih posegov skladno z lokacijskim načrtom.
Območja glede na etapnost izvajanja so grafično prikazana na risbi št. 3/4 kartografskega dela OPPN iz 1. člena tega odloka.

Tolerance omogočajo:
– Možnost, da se določijo lokacije, velikosti in kapacitete površin in objektov na območjih urejanja PR1 in PR2 glede na potrebe pri izkoriščanju, predelavi in skladiščenju mineralne surovine, v okviru rudarskega projekta za izkoriščanje mineralne surovine.
– Spremembo oziroma natančnejšo določitev velikosti območij urejanja PR1 do PR2 v smislu prilagajanja terenu s pogojem, da so spremembe največ do 20%.
– Možnost, da se območja urejanja PR1 do PR2 delijo v manjša območja ali združujejo, kolikor je to potrebno zaradi tehnoloških pogojev za izkoriščanje oziroma delitev etape izvajanja v podetape, kar mora biti utemeljeno v rudarskem projektu.
– Možnost, da se etape izvajanja lahko združujejo ali pa delijo v posamezne podetape izvajanja, kolikor je to potrebno zaradi tehnoloških pogojev za izkoriščanje, kar mora biti utemeljeno v rudarskem projektu.

Investitor realizacije občinskega podrobnega prostorskega načrta po tem odloku je Martin Kepa s.p., Ježce 2, 1275 Šmartno pri Litiji oziroma njegovi pravni nasledniki.
Investitor mora uskladiti pogoje za pridobivanje in sanacijo na območju pridobivalnega prostora s pogoji tega odloka v naslednjih rokih:
– za območje pridobljenih pravic (območje PR1) v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka;
– za območje predvidene širitve kamnoloma (območja PR2 do PR4) v roku 24 (štiriindvajset) mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Za območje predvidene širitve kamnoloma (območje PR5), na območjih zemljiških parcel št. 227/1 in 227/15 k.o. Ježni vrh, pričnejo pogoji iz tega odloka veljati po pridobitvi investitorjeve lastninske pravice na celotni površini navedenih parcel. Pogoje za pridobivanje in sanacijo na območju PR5 pridobivalnega prostora mora investitor uskladiti s pogoji tega odloka v roku 24 (štiriindvajset) mesecev po pridobitvi lastninske pravice.
Ne glede na zgoraj navedeno, se pogoji sanacije površin izven meje OPPN in neposredno ob meji, uskladijo s tem odlokom v roku 24 mesecev po uveljavitvi odloka.

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so sestavni del tega odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Kepa iz 1. člena tega odloka ter strokovne podlage, ki so navedene kot sestavni del odloka v 2. členu tega odloka, so stalno na vpogled pri Občini Šmartno pri Litiji in Upravni enoti Litija.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija Republike Slovenije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.