Na podlagi drugega odstavka 19. člena, petega in šestega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt in 57/08 – ZFO-1A) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: kuhinjski odpadki), ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: gostinstvo) ter v gospodinjstvih.
(2) Ta uredba določa tudi najmanjši obseg izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na področju ravnanja s kuhinjskimi odpadki in vsebino ravnanja s temi odpadki, ki mora biti zagotovljena v okviru opravljanja javne službe.
(3) Za vsa ravnanja s kuhinjskimi odpadki, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Ta uredba ne posega v izvajanje Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 437/2008 z dne 21. maja 2008 o spremembi prilog VII, X in XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za predelavo mleka in mlečnih izdelkov, opredeljenih kot snovi kategorije 3 (UL L št. 132 z dne 22. 5. 2008, str. 7), ter določb predpisov, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v Republiki Sloveniji.

(1) Ta uredba se uporablja za kuhinjske odpadke, ki se prepuščajo ali oddajajo kot ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov in se kot komunalni odpadki uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Ta uredba se ne uporablja za kuhinjske odpadke, ki ostanejo v mešanih komunalnih odpadkih in se uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Za kuhinjske odpadke, ki so namenjeni prehrani živali ali pa so namenjeni za anaerobno obdelavo v bioplinarni ali aerobno obdelavo v kompostarni, se uporabljajo tudi Uredba 1774/2002/ES in predpisi, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v Republiki Sloveniji.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu;
2. operativni program varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: operativni program varstva okolja) je program v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
3. predelava kuhinjskih odpadkov je predelava kuhinjskih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
4. predelovalec kuhinjskih odpadkov je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, kot dejavnost opravlja predelavo kuhinjskih odpadkov;
5. povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva je nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se v letnem povprečju pripravi dnevno 20 ali več obrokov hrane;
6. povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva je oseba, ki zaradi svojega delovanja povzroča nastajanje kuhinjskih odpadkov v gospodinjstvu. Za povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki upravlja:
– kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane dnevno,
– prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane dnevno, ali
– prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa po določbah te uredbe ni redna;
7. zbiralec kuhinjskih odpadkov je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja zbiranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva;
8. pošiljka kuhinjskih odpadkov je celotna količina kuhinjskih odpadkov, ki jih pri istem povzročitelju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali istem izvajalcu javne službe prevzame zbiralec kuhinjskih odpadkov v obdobju največ 30 dni. Pošiljka kuhinjskih odpadkov je tudi celotna količina kuhinjskih odpadkov, ki jih zbiralec kuhinjskih odpadkov ali izvajalec javne službe odda istemu predelovalcu kuhinjskih odpadkov v obdobju največ 30 dni;
9. redna dostava obrokov je dostava, ki jo zagotavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva na istem mestu razdelitve obrokov najmanj 100 dni v letu.

(1) Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(2) Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.
(3) Kuhinjske odpadke, ki se oddajajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov ali prepuščajo izvajalcu javne službe, je prepovedano mešati z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom ali mešanimi komunalnimi odpadki.
(4) Prepovedana je prodaja opreme za rezanje, drobljenje ali za mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode.
(5) Med opremo iz prejšnjega odstavka ne šteje oprema za dehidriranje kuhinjskih odpadkov, če se odpadne vode odvajajo v vode posredno prek lovilca olj v kanalizacijo, vsebnost usedljivih snovi v odpadni vodi iz opreme pa brez dodatnega redčenja z vodo ne presega 40 ml/l.

(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju njihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil.
(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora predati zabojnik ali posodo osebi, ki je obroke naročila, in se z njo dogovoriti o času prevzema kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, pri čemer se mora prevzem kuhinjskih odpadkov izvesti najkasneje istega dne, ko se dostavijo naslednji obroki. Oseba, ki je obroke naročila, mora povzročitelju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva omogočiti prevzem teh odpadkov v času, dogovorjenem za prevzem.
(3) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora zagotoviti, da se zabojniki ali posode s kuhinjskimi odpadki prevažajo ločeno od obrokov, ki se dostavljajo.
(4) Povzročitelju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ni treba izpolnjevati obveznosti prevzemanja kuhinjskih odpadkov, ki nastanejo po zaužitju obrokov, iz prvega odstavka tega člena, če gre za redno dostavo manj kot 10 obrokov dnevno ali za dostavo obrokov, ki se ne šteje za redno in pri kateri je število obrokov pri posamezni dostavi manjše od 50.

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora izdelati načrt gospodarjenja s kuhinjskimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora oddajati kuhinjske odpadke zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora določiti odgovorno osebo, ki v njegovem imenu oddaja kuhinjske odpadke zbiralcu kuhinjskih odpadkov in ki ob oddaji vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, voditi evidenco o nastajanju kuhinjskih odpadkov v obliki zbirke evidenčnih listov o pošiljkah kuhinjskih odpadkov, ki jih odda zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora na zahtevo pristojnega inšpektorja omogočiti vpogled v evidenco o nastajanju kuhinjskih odpadkov.

(1) Zbiralec kuhinjskih odpadkov lahko začne z zbiranjem kuhinjskih odpadkov od povzročiteljev kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, ko pridobi potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora imeti vodotesne zabojnike in posode za zbiranje ter vozila, opremljena za prevoz kuhinjskih odpadkov, tako da se kuhinjski odpadki ne izpuščajo v okolje in ne povzročajo emisije vonjav.
(3) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora predhodno kuhinjske odpadke ločeno skladiščiti od drugih odpadkov in mora imeti zaradi čiščenja in razkuževanja skladišča zagotovljeno odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo, pri čemer se mora odpadna voda odvajati prek lovilca olj.
(4) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora zagotavljati čiščenje in razkuževanje vodotesnih zabojnikov in posod za shranjevanje kuhinjskih odpadkov tako, da je zagotovljeno odvajanje odpadne vode, ki pri tem nastane, v javno kanalizacijo, pri čemer se mora odpadna voda odvajati prek lovilca olj.
(5) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora zagotoviti tehtanje vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov, ki jo prevzame in odda v predelavo, pri čemer se masa prevzetih odpadkov lahko ugotavlja tudi z merjenjem njihove prostornine in ocenjevanjem povprečne gostote kuhinjskih odpadkov iz podatkov o masi oddanih pošiljk kuhinjskih odpadkov v predelavo v obdobju ene pošiljke in števila vodotesnih zabojnikov ali posod s prevzetimi kuhinjskimi odpadki v tem obdobju.
(6) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora zagotoviti oddajo zbranih kuhinjskih odpadkov v predelavo, v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(7) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora z javnim naznanilom na krajevno običajen način objaviti način oddajanja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, obveščanje pa ponoviti vsakih dvanajst mesecev.

(1) K vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov mora biti priložen načrt zbiranja kuhinjskih odpadkov, ki mora biti izdelan v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Načrt zbiranja kuhinjskih odpadkov mora glede predvidenih načinov predelave kuhinjskih odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov.
(3) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz letnih poročil zbiralcev kuhinjskih odpadkov in letnih poročil predelovalcev biološko razgradljivih odpadkov ugotovi, da na posameznem območju Slovenije glede zbranih količin kuhinjskih odpadkov niso doseženi cilji ločenega zbiranja in predelave kuhinjskih odpadkov iz operativnega programa varstva okolja, zbiralcu kuhinjskih odpadkov določi območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem kuhinjskih odpadkov.

(1) V okviru opravljanja javne službe je treba zagotoviti, da se kuhinjski odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da imajo povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev možnost prepuščati kuhinjske odpadke v posebnem zabojniku ali posodi, in sicer ločeno od drugih ločeno zbranih komunalnih odpadkov, tudi od zelenega vrtnega odpada.
(2) Za kuhinjske odpadke iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja z gostoto poselitve več kot pet prebivalcev na ha.
(3) Če se kot ločeno zbrana frakcija v okviru javne službe zbira tudi zeleni vrtni odpad, mora izvajalec javne službe zagotoviti, da se kuhinjski odpadki zbirajo ločeno od zelenega vrtnega odpada.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov, ti odpadki zbirajo v vodotesnih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz kuhinjskih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav,
– čiščenje in razkuževanje vodotesnih zabojnikov in posod za shranjevanje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje kuhinjskih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov, z javnim naznanilom na krajevno običajen način obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov izvajalcu javne službe,
– drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov ali njihovo lastno predelavo v kompost v hišnem kompostniku,
– pogojih, pod katerimi se zbrani kuhinjski odpadki oddajajo v predelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih odpadkov redno obveščati in seznanjati o:
– prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom,
– izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,
– varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
(4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti oddajo zbranih kuhinjskih odpadkov v predelavo, v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe mora zagotoviti tehtanje vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov, ki jo odda v predelavo.
(6) Za vsako pošiljko kuhinjskih odpadkov mora pridobiti izvajalec javne službe evidenčni list v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– naseljih, kjer zagotavlja zbiranje kuhinjskih odpadkov,
– količini prevzetih kuhinjskih odpadkov in
– količini kuhinjskih odpadkov, ki jih je sam predelal ali jih oddal v predelavo.
(2) Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi potrjeni evidenčni listi iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidenci iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
(4) Izvajalec javne službe mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o zbiranju kuhinjskih odpadkov za preteklo koledarsko leto v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

(1) V operativnem programu varstva okolja se določi državni načrt zbiranja in predelave ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, vključno z načrtom in okoljskimi cilji za okolju najprimernejšo predelavo posameznih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) V operativnem programu varstva okolja se določijo tudi usmeritve za ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov.

Ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vodi posebno evidenco zbiralcev kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v okviru evidence zbiralcev odpadkov iz registra varstva okolja.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad izvajanjem določb četrtega in petega odstavka 4. člena te uredbe inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije in nadzor nad izvajanjem določb 5., 6., 7. in 8. člena te uredbe inšpektorji, pristojni za zdravstvo.

(1) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 4. člena te uredbe meša kuhinjske odpadke z drugimi odpadki tako, da je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato z neomejeno ali omejeno uporabo,
– v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 4. člena te uredbe kuhinjske odpadke reže, drobi ali melje ter redči s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode,
– v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe kuhinjske odpadke oddaja zbiralcu kuhinjskih odpadkov ali prepušča izvajalcu javne službe zmešane z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom ali mešanimi komunalnimi odpadki,
– v nasprotju s prepovedjo iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe prodaja opremo za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode.
(2) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe ne zagotovi, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki obrokov, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju razdelitve obrokov, zberejo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov začasno shranjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil,
– ne zagotovi predaje vodotesnih zabojnikov ali posod osebi, ki je obroke naročila, ali se z njo ne dogovori o prevzemu kuhinjskih odpadkov najpozneje ob dostavi obrokov v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da se vodotesni zabojniki ali posode s kuhinjskimi odpadki ne prevažajo ločeno od obrokov, ki se dostavljajo, v skladu s prepovedjo iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe,
– ne izdela načrta gospodarjenja s kuhinjskimi odpadki v skladu z 6. členom te uredbe,
– ne oddaja kuhinjskih odpadkov zbiralcu kuhinjskih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o nastajanju kuhinjskih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,
– na zahtevo pristojnega inšpektorja ne omogoči vpogleda v evidenco o oddajanju kuhinjskih odpadkov v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe.
(3) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec kuhinjskih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– začne zbirati kuhinjske odpadke iz gostinstva, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena te uredbe,
– zbira kuhinjske odpadke v nasprotju z zahtevami iz drugega odstavka 9. člena te uredbe,
– ne zagotavlja, da se kuhinjski odpadki v predhodnem skladišču kuhinjske odpadke skladiščijo ločeno od drugih odpadkov ali da se zaradi čiščenja in razkuževanja skladišča odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo prek lovilca olj, v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne zagotavlja čiščenja in razkuževanja vodotesnih zabojnikov in posod za shranjevanje kuhinjskih odpadkov tako, da je zagotovljeno odvajanje odpadne vode, ki pri tem nastane, v javno kanalizacijo, pri čemer se mora odpadna voda odvajati prek lovilca olj, v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne zagotavlja tehtanja ali drugega načina ugotavljanja mase prevzetih kuhinjskih odpadkov v skladu s petim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne zagotovi oddaje v predelavo za zbrane kuhinjske odpadke, ki jih prevzame od povzročiteljev kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, v skladu s šestim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne izvede naznanila o načinu oddajanja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s sedmim odstavkom 9. člena te uredbe.
(4) Z globo od 3.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi ločenega zbiranja in prevzemanja kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena uredbe kuhinjski odpadki zbirajo ločeno od zelenega vrtnega odpada,
– ne zagotovi zbiranja kuhinjskih odpadkov v skladu s prvim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne izvede naznanila na krajevno običajen način v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne obvešča in ne seznanja povzročiteljev kuhinjskih odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne zagotovi predelave za zbrane in prevzete kuhinjske odpadke v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da je stehtana vsaka pošiljka zbranih kuhinjskih odpadkov, ki jih je oddal v predelavo, v skladu s petim odstavkom 12. člena te uredbe,
– za pošiljke kuhinjskih odpadkov, ki jih je oddal predelovalcu kuhinjskih odpadkov, nima veljavnega evidenčnega lista v skladu s šestim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne vodi evidence o naseljih, količini prevzetih kuhinjskih odpadkov in količinah kuhinjskih odpadkov, ki jih je sam predelal ali jih oddal v predelavo, v skladu s prvim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne zagotavlja, da so potrjeni evidenčni listi sestavni del evidence iz prvega odstavka 13. člena te uredbe v skladu z drugim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne hrani dokumentacije o evidenci za posamezno koledarsko leto v skladu s tretjim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne poroča ministrstvu v skladu s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne zagotovi ločenega zbiranja in prevzemanja kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov v skladu z 18. členom te uredbe.
(5) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka tega člena, povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, zbiralca kuhinjskih odpadkov ali izvajalca javne službe.

Ne glede na določbo drugega odstavka 11. člena te uredbe mora izvajalec javne službe zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2009 ter na območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2010.

Dovoljenja za zbiranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04 in 41/04 – ZVO-1) ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti.

Obstoječi zbiralci kuhinjskih odpadkov morajo prvič objaviti naznanilo javnosti o zbiranju kuhinjskih odpadkov v skladu s sedmim odstavkom 9. člena te uredbe najpozneje do 1. julija 2009.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.