Na podlagi tretjega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt in 57/08 – ZFO-1A) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07) se v 2. členu na koncu 44. točke pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 45 točka, ki se glasi:
»45. rekonstruirani del naprave je tehnološko posodobljeni ali novozgrajeni del naprave, ki spremeni tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave in povzroči spremembo količine ali vrste emisije snovi v zrak.«.

V 22. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se anorganski delci, ki niso delci iz I. II. ali III. nevarnostne skupine anorganskih delcev, v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, uvrščajo med:
– rakotvorne snovi iz skupine 3 z oznako R 40,
– strupene snovi za razmnoževanje iz skupine 3 z oznako R 62 ali R 63 ali
– mutagene snovi iz skupine 3 z oznako R 68, se za njihov mejni masni pretok in mejno koncentracijo uporabljajo vrednosti za mejni masni pretok in mejno koncentracijo delcev iz III. nevarnostne skupine anorganskih delcev.«.

V 23. členu se za četrtim odstavkom doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je pri napravah za termično ali katalitično naknadno zgorevanje mejna koncentracija za dušikov monoksid in dušikov dioksid, izražena kot NO2, ter ogljikov monoksid 100 mg/m3. Če vstopni plini naprave za naknadno zgorevanje vsebujejo dušikove okside ali druge dušikove spojine, lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi dopustno preseganje mejne koncentracije za dušikov monoksid in dušikov dioksid, izražen kot NO2, pri čemer pa mora upoštevati, da masni pretok teh dušikovih oksidov ne sme biti večji od 1.800 g/h, koncentracija pa ne večja od 350 mg/m3.«.

V 24. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če se organske spojine, ki niso snovi iz I. ali II. nevarnostne skupine organskih snovi, v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, uvrščajo med:
– rakotvorne snovi iz skupine 3 z oznako R 40,
– strupene snovi za razmnoževanje iz skupine 3 z oznako R 62 ali R 63,
– mutagene snovi iz skupine 3 z oznako R 68,
– strupene ali zelo strupene snovi z oznako R 23, R24, R 25, R 26, R27, R 28, R 39 ali R 48 ali
– snovi močnega vonja ali počasi razgradljive snovi in snovi, ki se kopičijo, se za njihov mejni masni pretok in mejno koncentracijo uporabljajo vrednosti za mejni masni pretok in mejno koncentracijo snovi iz I. nevarnostne skupine organskih snovi.«.

V 25. členu se za petim odstavkom doda novi šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če se spojine, ki niso snovi iz I., II. ali II. nevarnostne skupine rakotvornih snovi, v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, uvrščajo med:
– rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2 z oznako R 45 ali R 49,
– strupene snovi za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2 z oznako R 60 ali R 61 ali
– mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 z oznako R 46, se za njihov mejni masni pretok in mejno koncentracijo uporabljajo vrednosti za mejni masni pretok in mejno koncentracijo snovi iz I., II., ali III. nevarnostne skupine rakotvornih snovi, pri čemer se nevarnostna skupina rakotvornih snovi določi glede na podobnost učinkov teh spojin snovem iz I., II. ali II. nevarnostne skupine rakotvornih snovi.«.

V 38. členu se v prvem odstavku za besedilom »najpozneje 3 mesece« doda besedilo »po zagonu rekonstruiranega dela naprave ali«.

V 39. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izvajajo občasne meritve za posamezno snov:
– dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od petih mesecev, za snov, za katero se morajo v skladu s to uredbo izvajati trajne meritve, če izvajanje trajnih meritev ni mogoče zagotoviti zaradi tehničnih razlogov,
– enkrat na leto s presledki, ki ne smejo biti krajši od šestih mesecev za snov, katere največji masni pretok iz naprave je večji od petkratne vrednosti mejnega masnega pretoka, pri čemer se občasne meritve izvajajo na izpustih, na katerih največji masni pretok tega izpusta presega mejni masni pretok te snovi,
– vsako peto leto za snov, če je največji masni pretok iz naprave enak ali manjši od mejnega masnega pretoka, razen za naprave iz 1. stolpca preglednice iz priloge 4 te uredbe.«.

V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega prahu, če je največji masni pretok prašnih snovi iz I., II. ali III. nevarnostne skupine anorganskih delcev, prašnih snovi iz I. nevarnostne skupine organskih snovi, prašnih rakotvornih snovi, prašnih snovi v obliki vlaken, prašnih mutagenih ali obstojnih snovi, ki se biološko akumulirajo, več kot petkrat večji od mejnega masnega pretoka, ki je določen za posamezno skupino navedenih snovi.«.
Deveti in deseti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(9) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije snovi iz I. in II. nevarnostne skupine organskih snovi ali rakotvornih snovi, vlaken, mutagenih ali obstojnih snovi, ki se biološko akumulirajo, če je največji masni pretok posamezne skupine navedenih snovi iz naprave več kakor petkrat večji od mejnega masnega pretoka, določenega za posamezno skupino navedenih snovi, in če je za tako merjenje merilna oprema na trgu upravljavcu naprave dosegljiva.
(10) Pomembni izpusti naprave iz prvega do četrtega in iz sedmega do devetega odstavka tega člena so vsi izpusti naprave, katerih vsota masnih pretokov je večja od 80% največjega masnega pretoka naprave, s tem da se pri izračunu vsote masnih pretokov ne upoštevajo izpusti, ki se uporabljajo letno manj kakor 500 ur, in izpusti, na katerih za nobeno snov masni pretok ne presega mejnega masnega pretoka.«.

V 49. členu se v 3. točki drugega odstavka črtajo številka 33 ter pika in vejica za to številko.
Za šestim odstavkom se dodata novi sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Upravljavec istovrstnih obstoječih naprav mora zagotoviti, da se pri vrednotenju emisije snovi šteje več istovrstnih naprav za eno napravo, razen za naprave iz skupine z zaporedno številko 2 iz priloge 4 te uredbe, za katere se lahko emisija celotnega prahu vrednoti do 31. decembra 2009 za vsako obstoječo napravo posebej.
(8) Upravljavec obstoječe naprave, za katero v skladu s to uredbo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, mora najpozneje do 31. decembra 2009 prilagoditi obratovanje naprave v zvezi z mejnimi vrednostmi zahtevam te uredbe in zagotoviti izvajanje ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje emisije snovi iz 34., 35. in 36. člena te uredbe.«.

V prilogi 3 se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zahteve v zvezi z višino odvodnika iz prvega odstavka te priloge niso obvezne za naprave, ki izpuščajo odpadne pline z nizkimi vrednostmi masnih pretokov snovi (največji masni pretok snovi ne presega 10% najmanjše vrednosti za urni masni pretok snovi v odpadnih plinih iz priloge 5 te uredbe), ali za naprave, ki obratujejo nekaj ur letno samo zaradi varnostnih razlogov, če:
– te naprave niso peči in
– je drugače zagotovljeno, da se odpadni plini neovirano izpuščajo v zrak.«.

Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.

Priloga 6 se nadomesti z novo prilogo 6, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

V prilogi 10 se na koncu prve alinee v točki 1.1.a za vejico doda besedilo »pri čemer se ne uporabljajo mejne vrednosti iz te uredbe za koncentracijo fluora in njegovih anorganskih spojin, klora in njegovih anorganskih spojin, masni pretok celotnega prahu in masni pretok celotnih organskih snovi ter določbe te uredbe v zvezi z izvajanjem trajnih meritev fluora in njegovih anorganskih spojin ter klora in njegovih anorganskih spojin,«.
V točki 8.1.a se na koncu besedila dvopičje nadomesti s piko in doda stavek, ki se glasi:
»Posebne mejne vrednosti za emisijo snovi v zrak iz naprav za odstranjevanje ali predelavo trdnih in tekočih odpadkov s termičnimi postopki, zlasti s postopki razplinjevanja, ter s postopki obdelave s plazmo, pirolizo, uplinjanjem, sežiganjem ali kombinacijo določa predpis, ki ureja sežiganje odpadkov:«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.