Na podlagi tretjega odstavka 18. člena in tretjega odstavka 87. člena ter za izvajanje 86. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt in 57/08 – ZFO-1A) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1), določa ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje tveganja za okolje).

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za:
– obrate, ki jih upravlja Slovenska vojska,
– obrate, ki povzročajo ionizirajoče sevanje,
– prevoz nevarnega blaga v cestnem, železniškem in zračnem prometu, po morju in celinskih vodah zunaj obrata,
– vmesno, začasno skladiščenje nevarnega blaga pri prevozu nevarnega blaga v cestnem, železniškem in zračnem prometu, po morju in celinskih vodah zunaj obrata,
– natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje nevarnega blaga od enega do drugega prevoznega sredstva v pristaniščih in ranžirnih postajah zunaj obrata,
– transport nevarnih snovi po cevovodih, vključno s črpalnimi postajami, če gre za cevovod ali črpalno postajo zunaj obrata,
– raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v rudnikih, razen v primerih, ko so pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin nevarne snovi iz priloge 1, ki je sestavni del, te uredbe, prisotne pri kemijskih ali toplotnih postopkih obdelave mineralnih surovin ali pri skladiščenju v povezavi s temi postopki obdelave,
– raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v obalnem morju,
– odlagališča odpadkov, razen če gre za delujoče naprave za odstranjevanje jalovine, ki nastaja pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, kjer so prisotne nevarne snovi iz priloge 1 te uredbe.

Izrazi uporabljeni v tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Nevarnost je lastnost nevarne snovi ali značilnost določenih okoliščin, ki lahko povzroči škodo okolju ali zdravju ljudi.
2. Nevarna snov je snov iz priloge 1 te uredbe, ki je navedena v tabeli 1 ali se razvršča med nevarne snovi z nevarnimi lastnostmi iz tabele 2.
3. Upravljavec obrata je povzročitelj obremenitve okolja, ki ima v posesti obrat.
4. Naprava je nepremična ali premična tehnološko zaokrožena osnovna proizvodna enota znotraj obrata, v kateri se nevarne snovi proizvajajo ali uporabljajo ali se z njimi ravna ali se jih shranjuje. Naprava obsega vse objekte, opremo, napeljave, cevovode, stroje, orodja in infrastrukturo, kot so industrijski tiri, grajeni in negrajeni deli obale, pristaniška infrastruktura ter trajna in začasna skladišča, potrebna za obratovanje obrata.
5. Shranjevanje nevarnih snovi je prisotnost določene količine nevarnih snovi v obratu zaradi skladiščenja, odlaganja za varno hranjenje ali ustvarjanja zalog.
6. Verižni učinek je povečana verjetnost in možnost za nastanek večje nesreče ali možnost hujših posledic večje nesreče v posameznem obratu zaradi njegove lokacije in bližine drugih obratov in nevarnih snovi, ki se proizvajajo, skladiščijo ali kakorkoli drugače uporabljajo v teh obratih.
7. Načrt zaščite in reševanja je načrt zaščite in reševanja po predpisih s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
8. Obrat je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi procesi, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor koli drugače uporabljajo nevarne snovi.
9. Obstoječi obrat je obrat, ki je ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), poslal prijavo skladno z 9. ali 21. členom Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05).
10. Okoljevarstveno dovoljenje je dovoljenje iz 86. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt in 57/08 – ZFO-1A; v nadaljnjem besedilu: zakon).
11. Večja sprememba je znatno povečanje količine nevarne snovi ali znatna sprememba kemijskih ali fizikalnih lastnosti nevarne snovi ali katerakoli sprememba tehnološkega procesa, v katerem se uporablja nevarna snov, ki zlasti povzroči spremenjene scenarije večjih nesreč, značilne za obrat, ali spremenjene ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjševanje njihovih posledic.

(1) Obrati se glede na vrsto in količino nevarnih snovi, ki so v obratu, razvrstijo v:
– obrate manjšega tveganja za okolje ali
– obrate večjega tveganja za okolje.
(2) Obrat manjšega tveganja za okolje je, če je:
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 2 tabele 1 priloge 1 te uredbe, ali
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu in se razvršča med nevarne snovi z eno od nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to nevarno lastnostjo določena v stolpcu 2 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(3) Obrat večjega tveganja za okolje je, če je:
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 3 tabele 1 priloge 1 te uredbe, ali
– količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu in se razvršča med nevarne snovi z eno od nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to nevarno lastnostjo določena v stolpcu 3 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Nevarne lastnosti snovi in pripravkov se določijo skladno s predpisi o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov.
(5) Za eksplozivne snovi iz tabele 2 priloge 1 te uredbe, ki imajo po predpisih o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov opozorilna stavka R2 ali R3 in ki so hkrati razvrščene po predpisih s področja mednarodnega cestnega prevoza nevarnega blaga, se upošteva razvrstitev po predpisih s področja mednarodnega cestnega prevoza nevarnega blaga.
(6) Za snovi in pripravke, ki po predpisih o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi ali pripravkov niso razvrščeni kot nevarni (npr. odpadki) in so prisotni ali bi lahko bili prisotni v obratu ter imajo ali bi lahko imeli v obratu enake lastnosti glede povzročitve večje nesreče, se upoštevajo postopki za začasno razvrščanje skladno s predpisi iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Kadar bi se obrat z upoštevanjem meril iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko razvrstil med obrate manjšega tveganja za okolje ali med obrate večjega tveganja za okolje, se ga razvrsti med obrate večjega tveganja za okolje.

(1) Za razvrstitev med obrate manjšega ali večjega tveganja za okolje se upoštevajo tudi skupne količine treh skupin nevarnih snovi v obratu.
(2) Skupne količine treh skupin nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka so:
– skupna količina strupenih in zelo strupenih nevarnih snovi v obratu iz tabele 1 priloge 1 te uredbe in nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene med nevarne snovi z lastnostjo s številko 1 ali 2 iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe,
– skupna količina oksidativnih, eksplozivnih, vnetljivih, lahko vnetljivih in zelo lahko vnetljivih snovi v obratu iz tabele 1 priloge 1 te uredbe in nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene med nevarne snovi z lastnostjo s številko 3, 4, 5, 6, 7a, 7b ali 8 iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe,
– skupna količina okolju nevarnih snovi z opozorilnimi stavki R50, R50/53 ali R51/53 v obratu iz tabele 1 priloge 1 te uredbe in nevarnih snovi v obratu, ki so razvrščene med nevarne snovi z lastnostjo s številko 9i in 9ii iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(3) Obrat manjšega tveganja za okolje je, če za eno od skupnih količin iz prejšnjega odstavka velja:
 
Vsota(i) q(i) / Q(2i) >/= 1
 
kjer je:
qi – količina posamezne nevarne snovi v obratu,
Q2i – količina za razvrstitev, ki je za posamezno nevarno snov določena v stolpcu 2 tabele 1 ali tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Obrat večjega tveganja za okolje je, če za eno od skupnih količin iz drugega odstavka tega člena velja:
 
Vsota(i) q(i) / Q(3i) >/= 1
 
kjer je:
Q3i – količina za razvrstitev, ki je za posamezno nevarno snov določena v stolpcu 3 tabele 1 ali tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(5) Kadar bi se obrat z upoštevanjem dodatnih meril iz tega člena lahko razvrstil med obrate manjšega tveganja za okolje ali med obrate večjega tveganja za okolje, se ga razvrsti med obrate večjega tveganja za okolje.

(1) Za razvrstitev obratov v eno od skupin iz prvega odstavka 4. člena te uredbe se za posamezno nevarno snov upošteva največja od naslednjih količin te nevarne snovi:
– ki je v obratu dejansko prisotna,
– ki bi v obratu lahko bila prisotna z upoštevanjem največje trenutne zmogljivosti obrata,
– za katero se utemeljeno domneva, da bi lahko nastala ob nepredvidenih dogodkih ali večji nesreči.
(2) Če ima posamezna nevarna snov iz tabele 1 priloge 1 te uredbe tudi nevarno lastnost iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, se pri razvrščanju obrata upoštevajo količine za razvrščanje iz tabele 1 priloge 1 te uredbe.
(3) Če ima posamezna nevarna snov več nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, se pri razvrščanju obrata upošteva najmanjša količina za razvrstitev, ki je za te nevarne lastnosti določena v stolpcu 2 ali 3 tabele 2 priloge 1 te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pri upoštevanju dodatnih meril za razvrstitev obratov iz prejšnjega člena upoštevajo količine za razvrstitev glede na nevarno lastnost snovi, ki je bila upoštevana pri računu skupnih količin treh skupin nevarnih snovi iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5) Pri razvrstitvi obratov se mešanice in pripravki snovi obravnavajo enako kot čiste snovi pod pogojem, da so v mejah koncentracije, ki so določene glede na njihove lastnosti v predpisih o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi in pripravkov, razen če je v prilogi 1 te uredbe zanje podana odstotna sestava ali druga specifikacija.
(6) Pri razvrstitvi obratov se nevarne snovi, ki so v obratu v količinah, ki so manjše od 2% količin za razvrščanje iz tabele 1 ali tabele 2 priloge 1 te uredbe, lahko zanemarijo pri določanju celotne količine nevarnih snovi, če njihova prisotnost ne more povzročiti večje nesreče v obratu.

(1) Upravljavec obrata mora ukreniti vse potrebno, da se pri načrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževalnih delih, večjih spremembah, zaustavitvi in prenehanju obratovanja preprečijo večje nesreče in zmanjšajo njihove posledice.
(2) Upravljavec obrata mora za obratovanje obrata skladno z zakonom pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(3) Upravljavec obrata mora izvajati ukrepe, ki mu jih naloži ministrstvo skladno z 18. členom te uredbe zaradi možnosti verižnih učinkov.
(4) Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje mora obveščati javnost skladno z 19. členom te uredbe.
(5) Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje mora izdelati načrt zaščite in reševanja skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Upravljavec obrata mora ministrstvo obvestiti o nameri dokončnega prenehanja obratovanja obrata.

(1) Upravljavec obrata mora vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vloga) vložiti na ministrstvo na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svetovnem spletu na svoji domači strani.
(2) Vloga se lahko vloži pisno ali v elektronski obliki v skladu s predpisi o elektronskem poslovanju.
(3) V primeru, da so v vlogi tudi podatki, ki štejejo za poslovno skrivnost, mora upravljavec obrata:
– priložiti sklep, s katerim pooblaščeni organ upravljavca v skladu z zakonom o gospodarskih družbah določi, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost,
– ustrezno označiti podatke v vlogi, ki štejejo za poslovno skrivnost, in
– predložiti izvod vloge, namenjen za vpogled javnosti, v katerem morajo biti podatki, ki štejejo za poslovno skrivnost, nadomeščeni z ustrezno vsebino.

Vloga upravljavca obrata manjšega tveganja za okolje mora vsebovati:
1. podatke o upravljavcu obrata,
2. podatke o obratu z navedbo kraja obrata (naslov in parcelne številke zemljišč) in njegovih dejavnosti,
3. zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje in
4. strokovno oceno o ustreznosti zasnove zmanjšanja tveganja za okolje.

(1) Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje je pisni dokument, s katerim upravljavec obrata prikaže, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic. Zasnova zmanjšanja tveganja za okolje zajema zasnovo preprečevanja večjih nesreč in prikaz izvajanja zasnove preprečevanja večjih nesreč v obratu. Po vsebini in obsegu mora biti sorazmerna s tveganjem za okolje, značilnim za obrat.
(2) Podrobnejša vsebina zasnove zmanjšanja tveganja za okolje je določena v smernicah, ki jih pripravi ministrstvo in jih objavi na svetovnem spletu na svoji domači strani.

(1) Zasnova preprečevanja večjih nesreč je pisna izjava upravljavca obrata, s katero opredeli politiko varstva pred večjimi nesrečami za obrat, ki ga upravlja.
(2) V zasnovi preprečevanja večjih nesreč upravljavec obrata določi načela in usmeritve glede preprečevanja večjih nesreč in zmanjšanja njihovih posledic.
(3) Z zasnovo preprečevanja večjih nesreč se upravljavec obrata zavezuje, da z ustreznimi sredstvi, organizacijo in sistemom vodenja zagotavlja visoko stopnjo varstva pred večjimi nesrečami.

Vloga upravljavca obrata večjega tveganja za okolje mora vsebovati:
1. podatke o upravljavcu obrata,
2. podatke o obratu z navedbo kraja obrata (naslov in parcelne številke zemljišč) in njegovih dejavnosti,
3. varnostno poročilo in
4. strokovno oceno o ustreznosti varnostnega poročila.

(1) Varnostno poročilo je pisni dokument, s katerim upravljavec obrata prikaže, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic. V varnostnem poročilu upravljavec obrata analizira možne večje nesreče obrata in prikaže način preprečevanja teh nesreč in zmanjševanja njihovih posledic na zdravje in premoženje ljudi in na okolje.
(2) Upravljavec obrata v varnostnem poročilu:
1. prikaže zasnovo preprečevanja večjih nesreč,
2. prikaže sistem obvladovanja varnosti,
3. prikaže večje nesreče, do katerih lahko pride v obratu,
4. prikaže, da z ustreznimi in zadostnimi ukrepi preprečuje večje nesreče in zmanjšuje njihove posledice,
5. prikaže zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obrata pri načrtovanju obrata, v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja obrata,
6. zagotovi podatke o tveganju za okolje, na podlagi katerih lahko pristojni organ odloča o urejanju prostora in graditvi objektov v bližini obrata,
7. prikaže, da pri obravnavi večjih nesreč upošteva možnost verižnih učinkov skladno z 18. členom te uredbe,
8. prikaže vplivno območje obrata, na katerem bi učinki večjih nesreč v obratu lahko škodljivo vplivali na zdravje in premoženje ljudi ter na okolje,
9. prikaže območje za pošiljanje informacije o varnostnih ukrepih skladno z 19. členom te uredbe,
10. prikaže, da je izdelal načrt zaščite in reševanja ter da je lokalni skupnosti poslal podatke skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Varnostno poročilo mora vsebovati zlasti podatke in vsebine, določene v prilogi 3, ki je sestavni del, te uredbe, in v smernicah, ki jih pripravi ministrstvo in jih objavi na svetovnem spletu na svoji domači strani.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena lahko ministrstvo z upoštevanjem Odločbe Komisije št. 98/433/ES z dne 26. junija 1998 o usklajenih merilih za oprostitve v skladu z 9. členom Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 192 z dne 8. 9. 1998, str. 19) odloči o zmanjšanem obsegu varnostnega poročila, katerega vsebina obravnava le nevarnosti večjih nesreč, ki izhajajo iz preostalih nevarnih snovi ali preostalega dela obrata. Ministrstvo odloči na podlagi vloge upravljavca obrata, v kateri prikaže, da določene nevarne snovi v obratu ali določen del obrata ne predstavljajo nevarnosti za večjo nesrečo.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena mora varnostno poročilo vsebovati tudi seznam nevarnih snovi v obratu. Seznam nevarnih snovi mora vsebovati količine in nevarne lastnosti za tiste nevarne snovi v obratu, ki so navedene v tabeli 1 priloge 1 te uredbe ali imajo nevarne lastnosti, navedene v tabeli 2 priloge 1 te uredbe.
(6) Upravljavec obrata v varnostnem poročilu navede tudi organizacije, ki so sodelovale pri izdelavi varnostnega poročila.
(7) Upravljavec obrata lahko pri pripravi varnostnega poročila uporabi tudi dokumente ali strokovne podlage, izdelane skladno s predpisi s področja varstva pred požarom, kemikalij, varnosti in zdravja pri delu ali varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, če ti dokumenti ali strokovne podlage obravnavajo večje nesreče obrata skladno s to uredbo.

(1) Sistem obvladovanja varnosti je del celotnega sistema organiziranosti in vodenja obrata, ki obsega organizacijsko strukturo, odgovornosti, navodila, postopke, procese in sredstva za opredelitev in izvajanje zasnove preprečevanja večjih nesreč.
(2) Zahteve za sistem obvladovanja varnosti so podrobneje določene v prilogi 2, ki je sestavni del, te uredbe.

Vloga upravljavca obrata za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati:
1. podatke o upravljavcu obrata,
2. podatke o obratu z navedbo kraja obrata (naslov in parcelne številke zemljišč),
3. številko in datum že izdanega okoljevarstvenega dovoljenja in
4. varnostno poročilo oziroma zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje.

Okoljevarstveno dovoljenje vsebuje zlasti:
1. podatke o upravljavcu z navedbo kraja in lokacije obrata,
2. opis dejavnosti in zmogljivosti obrata z navedbo vrste in količine nevarnih snovi v obratu,
3. ugotovitev glede ustreznosti zasnove zmanjšanja tveganja za okolje oziroma varnostnega poročila,
4. dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganja za okolje pri gradnji, običajnem obratovanju, zagonu, poskusnem obratovanju, rednih in izrednih zaustavitvah obratovanja ter pri dokončnem prenehanju obratovanja obrata, če je to potrebno,
5. obveznosti upravljavca obrata, povezane z večjimi spremembami obrata in informiranjem javnosti o varnostnih ukrepih,
6. druge posebne pogoje,
7. obveznost, da v primeru spremembe upravljavca obrata najkasneje v 15 dneh obvesti ministrstvo o novemu upravljavcu, in
8. čas veljavnosti dovoljenja.

(1) Strokovna ocena ustreznosti zasnove zmanjšanja tveganja za okolje oziroma varnostnega poročila je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo teh dokumentov.
(2) Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka lahko izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelavo poročil o vplivih na okolje ali revizij poročil o vplivih na okolje skladno z zakonom.

(1) Ministrstvo z odločbo določi tiste obrate, katerih medsebojna razdalja je manjša ali enaka 700 m, in naloži upravljavcem teh obratov, da si zaradi možnosti verižnih učinkov medsebojno izmenjajo podatke in jih upoštevajo v zasnovah zmanjšanja tveganja za okolje, sistemih obvladovanja varnosti, varnostnih poročilih in načrtih zaščite in reševanja najkasneje v šestih mesecih po prejemu podatkov. Ministrstvo upravljavcem teh obratov tudi naloži, da sodelujejo pri izdelavi informacije za javnost o varnostnih ukrepih.
(2) Ministrstvo odločbo iz prejšnjega odstavka pošlje tudi ministrstvu, pristojnemu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1) Upravljavec obrata večjega tveganja za okolje mora za javnost pripraviti informacijo o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru večje nesreče (v nadaljnjem besedilu: informacija o varnostnih ukrepih).
(2) Informacija o varnostnih ukrepih je pisni dokument in vsebuje najmanj podatke, ki jih določa priloga 4, ki je sestavni del, te uredbe.
(3) Upravljavec obrata informacijo o varnostnih ukrepih pregleda in po potrebi spremeni ali dopolni ob vsaki večji spremembi obrata ali najmanj vsake tri leta.
(4) Upravljavec obrata mora zagotoviti, da je informacija o varnostnih ukrepih stalno na voljo javnosti, in sicer tako, da jo objavi na oglasni deski obrata ali na svetovnem spletu na svoji domači strani.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora upravljavec obrata informacijo o varnostnih ukrepih v pisni obliki, ne da bi to posebej zahtevali, posredovati vsem osebam in vsem javnim ustanovam na vplivnem območju v okolici obrata, kjer bi večje nesreče obrata lahko povzročile škodljive vplive na zdravje in premoženje ljudi, najkasneje v treh mesecih po začetku obratovanja, po vsaki spremembi ali dopolnitvi informacije o varnostnih ukrepih skladno s tretjim odstavkom tega člena oziroma najmanj vsakih pet let.

(1) Večja nesreča, o kateri se obvesti Evropska komisija, je večja nesreča v obratu, ki izpolnjuje merila iz priloge 5, ki je sestavni del, te uredbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi obvestila upravljavca obrata obvesti ministrstvo o večji nesreči iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister, pristojen za varstvo okolja, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, imenuje komisijo za proučitev tehničnih, organizacijskih in drugih vidikov večje nesreče iz prvega odstavka tega člena.
(4) Komisija iz prejšnjega odstavka prouči vzroke za nastanek večje nesreče, ravnanje ob večji nesreči ter vrste in obseg posledic večje nesreče. Komisija izdela poročilo o večji nesreči, ki mora vsebovati zlasti zaključke glede vzrokov za nastanek večje nesreče, glede ravnanja ob večji nesreči, glede vrst in obsega posledic večje nesreče in priporočila za preprečevanje tovrstnih nesreč v prihodnje.
(5) Ministrstvo priporočila za preprečevanje tovrstnih nesreč pošlje upravljavcem obratov večjega in manjšega tveganja za okolje.
(6) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi obvestila upravljavca obrata oziroma poročila komisije iz tretjega odstavka tega člena, o večji nesreči v obratu obvešča in poroča Evropski komisiji.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 10.000 eurov do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. si ne izmenja podatkov glede verižnih učinkov skladno z 18. členom te uredbe,
2. ne upošteva podatkov glede verižnih učinkov v zasnovah zmanjšanja tveganja za okolje, sistemih obvladovanja varnosti, varnostnih poročilih ali ne sodeluje pri izdelavi informacije o varnostnih ukrepih skladno z 18. členom te uredbe,
3. ne pripravi informacije za javnost v skladu s prvim odstavkom 19. člena te uredbe,
4. ne pregleda in spremeni informacije za javnost v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe,
5. ne objavi informacije o varnostnih ukrepih v skladu s četrtim odstavkom 19. člena te uredbe,
6. informacije o varnostnih ukrepih ne pošlje vsem osebam in javnim ustanovam na vplivnem območju v okolici obrata v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe.
(2) Z globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 eurov do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Obstoječi obrati morajo najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe izvesti obveznosti iz 19. člena te uredbe.

(1) Upravljavci obstoječih obratov morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2010.
(2) Postopki izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, ki so se začeli na podlagi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05), se končajo po določbah te uredbe, pri čemer se ne uporabljata 4. točka 9. člena in 4. točka 12. člena.
(3) Čas veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječe obrate začne teči z dnem njegove dokončnosti.

(1) Postopki potrditve delnih ali končnih varnostnih poročil, ki so se začeli na podlagi Uredbe o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 46/02), se ustavijo po uradni dolžnosti.
(2) Ustreznost varnostnih poročil iz prejšnjega odstavka se ugotavlja v postopkih izdaje okoljevarstvenega dovoljenja po določbah te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.