Številka: U-I-163/08-7

Datum: 3. 7. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ter ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Varuhinje človekovih pravic, na seji 3. julija 2008

1. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se izvrševanje prvega odstavka 30. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 100/05 – ur. p. b. in 38/06), kolikor se nanaša na otroka, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, zadrži.
2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se izvrševanje 1. točke drugega odstavka 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 35/03, 78/03, 84/04 in 44/05), kolikor se nanaša na otroka, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, zadrži.

1. Varuhinja človekovih pravic vlaga zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 30. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) ter ustavnosti in zakonitosti 1. točke drugega odstavka 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila), ker naj bi bila v neskladju s členi Ustave 2, 14, 53, 54 in 56. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane določbe, kolikor se nanašajo na otroke, razveljavi, do svoje odločitve pa zadrži njihovo izvajanje. Z izvajanjem ureditve, po kateri se zahteva, da otrok in zavarovanec živita v skupnem gospodinjstvu, naj bi staršem in njihovim otrokom nastajale nepopravljive škodljive posledice. Starši, ki jim je na podlagi izpodbijanih določb zavrnjena upravičena odsotnost z dela zaradi nege otroka med boleznijo, naj te pravice ne bi mogli več uveljaviti, ker s potekom časa ne bi imela več smisla in razloga. Z zavrnitvijo pa naj bi bile kršene tudi otrokove pravice do zdravstvenega varstva, kamor sodi tudi starševska nega v času bolezni.

2. Ustavno sodišče lahko na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb predpisov, če bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale.
3. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki lahko nastanejo z izvrševanjem izpodbijanih prvega odstavka 30. člena ZZVZZ in 1. točke drugega odstavka 138. člena Pravil, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb v delu, ki se nanaša na življenje otroka v skupnem gospodinjstvu. Otrokovemu pričakovanju, da bosta za njegovo življenje in zdravje enako skrbela oba starša, čeprav ne živita skupaj, postavlja nasproti manjšo težavnost pri izvajanju pravice do začasne odsotnosti z dela in nadomestila plače. Za odkrivanje in odpravljanje morebitnih nepravilnosti pri uresničevanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so v ZZVZZ in Pravilih že določeni mehanizmi. Zato nosilcu zavarovanja ne more nastati nepopravljiva škoda.
4. Zadržanje izvajanja prvega odstavka 30. člena ZZVZZ in 1. točke 138. člena Pravil, kot je opredeljeno v 1. in 2. točki izreka, pomeni, da tistemu od staršev, ki z otrokom ne živi na istem naslovu oziroma v skupnem gospodinjstvu, zahtevek za nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela ne more biti zavrnjen zgolj iz tega razloga. Če okoliščine posameznega primera to zahtevajo, lahko otrokov izbrani zdravnik pridobi mnenje tistega od staršev, pri katerem otrok živi oziroma odobri nego otroka v gospodinjstvu tistega od staršev, ki nego nudi.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.