Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa vrste ukrepov, upravičence, pogoje ter postopke dodelitve finančne pomoči za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev za izvajanje Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1535/07/ES). Namen izvajanja ukrepov po tej uredbi je ohranjanje kmetijske dejavnosti ter ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. upravičenec je kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, navedenih v prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, razen proizvodov ribištva in ribogojstva, ki jih obravnava Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 17 z dne 21. 1. 2000, str 22; v nadaljnjem besedilu: priloga I k Pogodbi), podpisani v Rimu 25. marca 1957, ter so mu odobrena sredstva po tej uredbi;
2. prejemnik sredstev je upravičenec, ki je prejel sredstva po tej uredbi;
3. šteje se, da je podjetje v stanju kapitalske neustreznosti, kadar je tekoča izguba v zadnjem letu pred oddajo vloge dosegla višino četrtine osnovnega kapitala;
4. za namen izvedbe te uredbe se kot dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek kmetijske dejavnosti, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

V skladu z Uredbo 1535/07/ES se sredstva namenijo za ukrepe:
1. finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu;
2. finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo;
3. podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel;
4. podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja;
5. nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi.

Predmet podpore je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi. Gre za škodo na kmetijskih objektih, nastalo zaradi požara ali strele.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi in so nosilci kmetijskega gospodarstva ter kandidirajo za pridobitev sredstev po tej uredbi.

Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo je na dan oddaje vloge vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. kmetijsko gospodarstvo je oddalo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike v letu oddaje vloge. Če v tekočem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva vloga iz preteklega leta;
3. škodni dogodek je nastal največ 12 mesecev pred oddajo vloge;
4. v zvezi s kmetijo:
a) vlagatelj ali član kmetije po zakonu, ki določa kmetijstvo, je ob nastanku škodnega dogodka pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali
b) dohodki iz kmetijske dejavnosti vseh članov kmetije predstavljajo več kakor 75 odstotkov dohodka kmetije;
5. če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: s.p.), mora biti nosilec tega kmetijskega gospodarstva zaposlen v podjetju, ki je registrirano za opravljanje primarne kmetijske dejavnosti. Prihodek iz kmetijske dejavnosti je predstavljal po zadnjih razpoložljivih podatkih več kakor 75 odstotkov prihodka podjetja;
6. vlagatelj je imel ob nastanku škodnega dogodka prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva. V primeru pravne osebe ali s.p. velja določilo za zastopnika nosilca kmetijskega gospodarstva;
7. dohodek vlagatelja po zadnjih razpoložljivih podatkih ne presega minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo;
8. določbi iz 6. in 7. točke tega odstavka ne veljata v primeru planin in skupnih pašnikov;
9. kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v težavah. Pri tem ukrepu se šteje, da ni v težavah, če:
a) ima nosilec kmetije ob oddaji vloge po evidenci DURS plačane davke in prispevke, določene z zakonom, ali
b) ima pravna oseba ali s.p. poravnane obveznosti do države oziroma ni v stanju kapitalske neustreznosti;
10. objekt, na katerem je nastala škoda, je bil ob nastanku škodnega dogodka zavarovan za primer požara oziroma strele;
11. objekt, na katerem je nastala škoda, je bil ob nastanku škodnega dogodka namenjen primarni kmetijski pridelavi kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi;
12. predložiti cenitev škodnega dogodka, ki jo izdela zavarovalnica;
13. minimalna višina ocenjene škode, ki jo mora vlagatelj izkazati za upravičenost do plačila po tem ukrepu, je 5.000 eurov.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Osnova za izplačilo je razdelilnik iz drugega odstavka tega člena, v skladu z višino ocenjene škode.
(2) Za delno nadomestilo škode znaša višina nepovratnih sredstev:
– do 7.500 eurov…………..nad vključno 65.000 eurov ocenjene škode;
– do 6.500 eurov......…............……od vključno 55.000 do 65.000 eurov ocenjene škode;
– do 5.500 eurov………............…..od vključno 45.000 do 55.000 eurov ocenjene škode;
– do 4.500 eurov………...............…od vključno 35.000 do 45.000 eurov ocenjene škode;
– do 3.500 eurov.……….............….od vključno 25.000 do 35.000 eurov ocenjene škode;
– do 2.500 eurov.……...............…...od vključno 15.000 do 25.000 eurov ocenjene škode;
– do 1.500 eurov………….................od vključno 5.000 do 15.000 eurov ocenjene škode.
(3) Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.
(4) Višina vseh prejetih sredstev za škodni dogodek ne presega dejanske škode.
(5) Ukrep se izvaja kot pomoč v skladu z Uredbo 1535/07/ES. Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, odobrena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali zastavljene cilje.
(6) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.

Predmet podpore je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica smrti, več kakor 50-odstotne invalidnosti, več kakor šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi in so nosilci kmetijskega gospodarstva ter kandidirajo za pridobitev sredstev po tej uredbi.

Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo je na dan oddaje vloge vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. kmetijsko gospodarstvo je oddalo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike v letu oddaje vloge. Če v tekočem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva vloga iz preteklega leta;
3. škodni dogodek se nanaša na nosilca ali člana kmetijskega gospodinjstva, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali iz naslova primarne kmetijske dejavnosti. Kot član kmetijskega gospodinjstva se šteje član kmetije po zakonu, ki določa kmetijstvo. V primeru drugih oblik kmetijskih gospodarstev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, se kot član kmetijskega gospodinjstva šteje član, ki ima, oziroma je ob smrti imel, prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, in sicer: zastopnik nosilca kmetijskega gospodarstva, njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci, njegovi starši, njegovi stari starši in posvojitelj;
4. škodni dogodek je nastal največ 12 mesecev pred oddajo vloge;
5. vlagatelj ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva. V primeru pravne osebe ali s.p. velja določilo za zastopnika nosilca kmetijskega gospodarstva;
6. kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v težavah. Pri tem ukrepu se šteje, da ni v težavah, če:
a) ima nosilec kmetije ob oddaji vloge po evidenci DURS plačane davke in prispevke, določene z zakonom, ali
b) ima pravna oseba ali s.p. poravnane obveznosti do države oziroma ni v stanju kapitalske neustreznosti;
7. dohodek vlagatelja ali člana kmetijskega gospodinjstva, ki se mu je pripetil škodni dogodek, po zadnjih razpoložljivih podatkih ni presegal minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Osnova za izplačilo je razdelilnik iz drugega odstavka tega člena v skladu z ugotovljeno stopnjo invalidnosti, trajanjem nesposobnosti za delo oziroma primerom smrti.
(2) Ob smrti, invalidnosti ali delovni nezmožnosti znaša višina nepovratnih sredstev:
– do 7.500 eurov…………………………smrt;
– do 7.500 eurov………………………100-odstotna invalidnost;
– do 6.750 eurov………………………90-odstotna invalidnost;
– do 6.000 eurov……………………….80-odstotna invalidnost;
– do 5.200 eurov………………………70-odstotna invalidnost;
– do 4.500 eurov………………………60-odstotna invalidnost;
– do 3.750 eurov………………………50-odstotna invalidnost;
– do 7.500 eurov………………………12-mesečna nesposobnost;
– do 6.875 eurov………………………11-mesečna nesposobnost;
– do 6.250 eurov………………………desetmesečna nesposobnost;
– do 5.625 eurov………………………devetmesečna nesposobnost;
– do 5.000 eurov………………………osemmesečna nesposobnost;
– do 4.375 eurov………………………sedemmesečna nesposobnost;
– do 3.750 eurov………………………šestmesečna nesposobnost.
(3) Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.
(4) Ukrep se izvaja kot pomoč v skladu z Uredbo 1535/07/ES. Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, odobrena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali zastavljene cilje.
(5) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.

(1) Podpora je namenjena kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in zaradi škode, ki je nastala zaradi nenadnih pomorov čebel.
(2) Namen ukrepa je ohranitev staleža plemenskih živali zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti ter ohranitev čebeljih družin zaradi ogroženosti kot posledice nenadnih pomorov.
(3) Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na glavo velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) plemenskih živali ali čebeljih družin. Minister, pristojen za kmetijstvo, s sklepom določi vrsto dejavnosti in višino pomoči. Sklep, ki se objavi na internet strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), se izda na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi in so nosilci kmetijskega gospodarstva ter kandidirajo za pridobitev sredstev po tej uredbi.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo je na dan oddaje vloge vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. kmetijsko gospodarstvo je oddalo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike v letu oddaje vloge. Če v tekočem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva vloga iz preteklega leta;
3. določilo iz prejšnje točke ne velja za čebelarje;
4. najmanjše število GVŽ plemenskih živali oziroma čebeljih družin, ki morajo biti v reji na kmetijskem gospodarstvu za vrsto dejavnosti iz 12. člena te uredbe, se določi z javnim razpisom;
5. kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v težavah. Pri tem ukrepu se šteje, da ni v težavah, če:
a) ima nosilec kmetije ob oddaji vloge po evidenci DURS plačane davke in prispevke, določene z zakonom, ali
b) ima pravna oseba ali s. p. poravnane obveznosti do države oziroma ni v stanju kapitalske neustreznosti.
(2) Dodatni pogoji za čebelarje:
1. kmetijsko gospodarstvo je imelo na dan škodnega dogodka čebelnjake registrirane v Centralnem registru čebelnjakov (v nadaljnjem besedilu: CRČ) in so bili v preteklem letu oziroma ob registraciji čebelnjaka, če je bil čebelnjak registriran po datumu popisa čebeljih družin, sporočeni podatki o številu čebeljih družin;
2. vlagatelj lahko uveljavlja podporo zaradi nenadnega pomora čebeljih družin največ do števila, ki je bilo v CRČ javljeno kot zadnje pred škodnim dogodkom;
3. vlagatelj mora predložiti kopijo zapisnika pregleda Nacionalnega veterinarskega inštituta, iz katerega je razvidno, da pogin ni posledica kužne bolezni oziroma nepravilne oskrbe čebeljih družin.
(3) Prejemnik sredstev se zavezuje, da bo obdržal, razen v primeru višje sile, stalež plemenske črede, ki ga je imel ob vložitvi vloge, ali število čebeljih družin, ki jih je imel pred nenadnim pomorom, še najmanj dve leti.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev ter znašajo do 7.500 eurov.
(2) Podrobnejši način izvedbe sklepa ministra iz tretjega odstavka 12. člena se natančneje določi z javnim razpisom.
(3) Ukrep se izvaja kot pomoč v skladu z Uredbo 1535/07/ES. Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, odobrena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali zastavljene cilje.
(4) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.

Namen ukrepa je podpora za kmetijsko dejavnost s plačili za kmetijska gospodarstva, ki so na območjih z degradiranim okoljem in opravljajo na njih svojo dejavnost ter imajo zaradi takega okolja znižan dohodek. Kmetijsko gospodarstvo mora biti na degradiranih območjih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije s posebnim odlokom po zakonu, ki ureja varstvo okolja, s posebnim sklepom pa določi obveznosti MKGP.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi in so nosilci kmetijskega gospodarstva ter kandidirajo za pridobitev sredstev po tej uredbi.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– kmetijsko gospodarstvo je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima urejene podatke o GERK-ih v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
– kmetijsko gospodarstvo je oddalo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike v letu oddaje vloge. Če v tekočem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva vloga iz preteklega leta;
– kmetijsko gospodarstvo je vključeno v kontrolo ekološke pridelave in izpolnjuje vse pogoje iz predpisa, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– kmetijsko gospodarstvo je izgubilo ali ne more pridobiti certifikata za ekološko kmetovanje zaradi ugotovljene razvrednotenosti okolja;
– kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v težavah. Pri tem ukrepu se šteje, da je v težavah, ko je iz evidence DURS razvidno, da vlagatelj ob oddaji vloge nima plačanih davkov in prispevkov, določenih z zakonom.
(2) Podpora se dodeli za kmetijska zemljišča, ki so vključena v kontrolo ekološke pridelave na kmetijskih gospodarstvih s pridobljenim potrdilom za ekološko pridelavo.

(1) Plačila zaradi degradiranosti okolja se določijo za posamezno kmetijsko gospodarstvo glede na površino prijavljenih kmetijskih zemljišč v uporabi v registru kmetijskih gospodarstev.
(2) Višina plačila za kmetijsko gospodarstvo zaradi degradiranosti okolja se določi glede na vrsto pridelave, tako da plačilo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi znaša:
– njive – poljščine: do 200 eurov/ha na leto,
– vrtnine na prostem: do 250 eurov/ha na leto,
– vrtnine v zavarovanih prostorih: do 250 eurov/ha na leto,
– oljčniki z gostoto najmanj do 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri drugih sadnih vrstah: 300 eurov/ha na leto,
– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50–200 dreves/ha: do 250 eurov/ha na leto,
– vinogradi, hmeljišča in drevesnice: do 300 eurov/ha na leto,
– travinje (trave in travno-deteljne mešanice na njivah in trajno travinje): do 120 eurov/ha na leto.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka skupno plačilo za posamezno kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 2.500 eurov na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(4) Ukrep se izvaja kot pomoč v skladu z Uredbo 1535/07/ES. Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, odobrena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali zastavljene cilje.
(5) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.

Organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za vlagatelje, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o odvzetih ali zavrnjenih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto zaradi posledic ugotovljene degradiranosti okolja.

Predmet podpore je blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ko povračilo ni urejeno z drugimi predpisi, zaradi:
a) omejenega prometa trgovanja na kmetijskem gospodarstvu zaradi aviarne influence,
b) zapore kot posledice izbruha klasične prašičje kuge v sosednji državi.

Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi in so nosilci kmetijskega gospodarstva ter kandidirajo za pridobitev sredstev po tej uredbi.

Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo je na dan oddaje vloge vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. kmetijsko gospodarstvo je oddalo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike v letu oddaje vloge. Če v tekočem letu zbirne vloge še ni bilo mogoče oddati, se upošteva vloga iz preteklega leta;
3. če je vlagatelj pravna oseba ali s.p., mora biti nosilec tega kmetijskega gospodarstva zaposlen v podjetju, ki je registrirano za opravljanje kmetijske dejavnosti. Prihodek iz kmetijske dejavnosti je predstavljal po zadnjih razpoložljivih podatkih več kakor 75 odstotkov prihodka podjetja;
4. kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v težavah. Pri tem ukrepu se šteje, da ni v težavah, če:
a) ima nosilec kmetije ob oddaji vloge po evidenci DURS plačane davke in prispevke, določene z zakonom, ali
b) ima pravna oseba ali s.p. poravnane obveznosti do države oziroma ni v stanju kapitalske neustreznosti;
5. povračilo škode ni mogoče uveljavljati po drugih predpisih;
6. kmetijsko gospodarstvo za navedeni bolezni ni prejelo sredstev po drugih predpisih;
7. za vloge iz točke a) 21. člena te uredbe je iz popisa uradnega veterinarja ali iz B obrazca vloge, oddane v letu pred škodnim dogodkom, razviden najmanjši obseg živali na kmetijskem gospodarstvu, ki znaša 4.000 pitovnih piščancev ali 400 puranov v turnusu ali 1.600 kokoši nesnic;
8. za vloge iz točke b) 21. člena te uredbe je iz popisa uradnega veterinarja ali iz B obrazca zadnje oddane vloge razviden najmanjši obseg živali na kmetijskem gospodarstvu, ki znaša 10 GVŽ prašičev. Pri preračunu GVŽ se upoštevajo koeficienti iz B obrazca zadnje oddane vloge;
9. kmetijsko gospodarstvo vlagatelja se nahaja na območju, kjer je bila z odločbo pristojnega organa uvedena zapora območja oziroma je bil z odločbo pristojnega organa ustavljen promet trgovanja na kmetijskem gospodarstvu.

(1) Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev ter znašajo do 7.500 eurov.
(2) Višina sredstev na GVŽ in upravičene kategorije živali oziroma podrobnejšo izvedbo ukrepa se določi z javnim razpisom.
(3) Ukrep se izvaja kot pomoč v skladu z Uredbo 1535/07/ES. Skupna de minimis pomoč v kmetijstvu, odobrena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 7.500 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis v kmetijstvu ali zastavljene cilje.
(4) Poleg pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.

(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v skladu z odprtim javnim razpisom. Obseg sredstev za ukrepe po tej uredbi se v javnem razpisu določi največ do višine sredstev zagotovljenih na PP 5538 za ta namen v posameznem proračunskem letu. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji za dodelitev sredstev, postopki, dokazila ter način uveljavljanja sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. V okviru javnega razpisa za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev ter se vloge za ta namen ločeno uvrščajo na liste prejetih in popolnih vlog.

(1) Vloge za javni razpis je potrebno poslati priporočeno po pošti ali na vložišču ARSKTRP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na naslov ARSKTRP, Dunajska 160, Ljubljana, do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog za posamezen ukrep, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga v pisni obliki na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti in oštevilčeni po zaporedni številki od skupnega števila vloženih strani, v mapah ter mora biti priložen natančen seznam vstavljene dokumentacije, podpisan s strani vlagatelja. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošti, označen s strani pošte, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo ter se vrnejo vlagateljem v originalnih ovojnicah.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog, oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. V primeru, da je skupna višina zaprošenih sredstev popolnih vlog višja od razpisanih sredstev, v primeru, da ima na končnem mestu liste prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje, ARSKTRP izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj vloge, ki je predmet žrebanja. O dnevu žrebanja se obvesti vlagatelje pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, ter osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP izmed javnih uslužbencev, zaposlenih na ARSKTRP.
(5) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v navzočnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v navzočnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle, javno pove evidenčno številko izžrebane vloge in izžrebani listek takoj odda komisiji.
(6) O žrebanju se napiše zapisnik, podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in navzoči vlagatelji, če so prisotni.

(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP.
(2) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, ko so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev.
(3) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v roku 30 dni od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je osem dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Vsaka dopolnjena vloga se uvrsti na konec liste prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje na vložišču ARSKTRP. Po prejetju na ARSKTRP se dopolnjena vloga znova pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnosti ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne.
(4) Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec liste popolnih vlog in dobi zaporedno številko.
(5) Ne glede na določilo drugega odstavka tega člena poziv k dopolnitvi vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na uvrstitev na listo prejetih ali popolnih vlog.
(6) Preverjanje izpolnjevanja pogojev vloge se izvede po vrstnem redu uvrstitve na listo popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
(7) Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja. V nasprotnem se vloga zavrne.

(1) Sredstva se odobrijo upravičencu z odločbo o pravici do sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP.
(2) Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. Pritožba se vloži pisno na način iz prvega odstavka 26. člena te uredbe, kot je določen za vložitev vloge. Pritožbo je treba poslati priporočeno po pošti na ARSKTRP.
(3) Sredstva se izplačajo na transakcijski račun upravičenca po opravljenih administrativnih kontrolah. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena.

Višina sredstev za posamezen ukrep se, v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena te uredbe, določi z javnim razpisom.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kakršnega navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za izvajanje ukrepov zunaj Republike Slovenije.

(1) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja) ter opis namena dodeljenih javnih sredstev in znesek odobrenih javnih sredstev bodo objavljeni na spletni strani MKGP.
(2) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(1) ARSKTRP izda odločbo in izvede izplačilo potem, ko ugotovi, da upravičenci izpolnjujejo pogoje iz 18. člena te uredbe.
(2) ARSKTRP preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev plačila iz 18. člena te uredbe tudi na podlagi podatkov iz zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

(1) Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da jih je pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav ali v nasprotju z določbami te uredbe, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Prejemnik sredstev iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev z ukrepi kmetijske politike dve leti od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema zahtevka za vračilo sredstev in vrnitve vseh pridobljenih sredstev po tej uredbi, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že pridobljenih sredstev v naslednjih primerih višje sile ali izrednih okoliščin:
1. smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe),
2. dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo (velja za fizične osebe),
3. razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti,
4. huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva,
5. uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče,
6. kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.
(4) O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

Prejemniki sredstev, ki so jih pridobili na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.