Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 36/02 in 55/07) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 14. redni seji dne 28. 5. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za MP 11/1 - Dolsko (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt), ki vsebuje:
- ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
- umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
- zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
- rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- načrt parcelacije,
- etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
- roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se predvidi prostorska ureditev celotnega območja MP 11/1 - Dolsko ter se znotraj ureditvenega območja določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji za nadaljnji razvoj območja. Določijo se pogoji za gradnjo novih stavb in drugih objektov, namenjenih proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva tudi pogoje za ureditev odprtih površin ter za gradnjo prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture.

I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega
naslednje grafične načrte:
1. Lega prostorske ureditve v širšem
območju
1.1 Lega prostorske ureditve v širšem               M 1:5000
območju - plan
1.2 Lega prostorske ureditve v širšem               M 1:5000
območju - PUP
2. Območje podrobnega načrta z
obstoječim parcelnim stanjem
2.1 Območje podrobnega načrta - prikaz              M 1:1000
v katastru
2.2 Območje podrobnega načrta - prikaz              M 1:1000
v geodetskem načrtu
3. Prikaz vplivov in povezav s                      M 1:2000
sosednjimi območji
4. Zazidalna situacija
4.1 Arhitekturna zazidalna situacija                M 1:1000
4.2 Regulacijska karta                              M 1:1000
4.3 Idejna višinska regulacija                      M 1:1000
5. Prikaz priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
5.1 Prometna ureditev                               M 1:1000
5.2 Komunalna ureditev                              M 1:1000
6. Požarno varstvo                                  M 1:1000
7. Načrt parcelacije
7.1 Načrt parcelacije - prikaz v                    M 1:1000
katastru
7.2 Načrt parcelacije - prikaz v                    M 1:1000
geodetskem načrtu

Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
- povzetek za javnost,
- izvleček iz strateškega prostorskega akta,
- obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
- strokovne podlage,
- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- seznam sprejetih aktov o zavarovanju ter seznam sektorskih aktov in predpisov,

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Šabec Kalan Šabec - arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, v maju 2008, pod številko projekta UP 07-013.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema celotno območje MP 11/1 - Dolsko, parcele obodnih dostopnih cest na severnem, vzhodnem in zahodnem robu območja ter zemljišča, po katerih je predvidena dostopna cesta do cone. Zemljišča, po katerih je predvidena dostopna cesta do cone, so z dolgoročnim in družbenim planom občine opredeljena kot kmetijska zemljišča. Na ta zemljišča se posega zaradi gradnje predvidene prometne infrastrukture, ki je nujna za dostop do cone in je ni mogoče realizirati znotraj območja urejanja, predvidenega z dolgoročnim in družbenim planom občine.
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo, in površine, potrebne v času gradnje.
Meja ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka po severnem robu ceste s parc. št. 522/1 proti vzhodu, nato zavije proti jugo- do severovzhodnega vogala parc. št. 521, poteka po vzhodni in južni meji parc. št. 521, po južni meji parc. št. 239, 244, 234/2, 234/1, 233, 232, 224, prečka pot s parc. št. 532, zavije proti severu in poteka po zahodni meji parc. št. 532, prečka severovzhodni vogal zemljišča s parc. št. 193 in cesto s parc. št. 522/1, prečka parc. št. 189 vzporedno z vzhodno parcelno mejo, prečka pot s parc. št. 185, prečka zemljišče s parc. št. 180/1 vzporedno z njegovo vzhodno parcelno mejo, na severni strani parc. št. 180/1 zavije proti zahodu, prečka zemljišče s parc. št. 180/2, prečka cesto s parc. št. 550, zavije proti vzhodu po parc. št. 165/2, prečka jugovzhodni vogal parc. št. 165/2, zavije proti severu preko zemljišč s parc. št. 165/7 in 165/6, zavije proti vzhodu preko poti s parc. št. 529/1, zavije proti jugu preko parc. št. 145/7, zavije preko parc. št. 145/8 proti vzhodu, poteka po vzhodni meji zemljišča s parc. št. 145/7, zavije proti jugu in prečka cesto s parc. št. 550, zavije proti zahodu po severni meji parc. št. 134/31, prečka vzhodni vogal zemljišča s parc. št. 134/31, zavije proti jugu preko zemljišč s parc. št. 134/32, 134/33, 134/34, poteka proti jugu po vzhodnem robu poti s parc. št. 529/2, prečka jugozahodni vogal zemljišča s parc. št. 137 do severnega roba ceste s parc. št. 522/1, vse parcele so v k. o. Dolsko.
Meja ureditvenega območja je razvidna v karti Območje podrobnega načrta - prikaz v katastru.
Seznam parcel v obravnavanem območju:
- parcele v območju urejanja MP 11/1 - Dolsko:
224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234/1, 234/2, 235/1, 235/2, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243, 244;
- parcele obodnih cest:
521, 522/1 del, 532 del, 193 del;
- parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta s krožiščem:
165/2 del, 165/6 del, 165/7 del, 145/7 del, 145/8 del, 180/1 del, 180/2 del, 185 del, 189 del, 134/31 del, 134/32 del, 134/33 del, 134/34 del, 137 del, 529/1 del, 529/2, 550 del.
Vse parcele so v k.o. Dolsko.
Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša skupaj 64.988 m2.
Občinski podrobni prostorski načrt obravnava tudi nekatere komunalne vode, ki segajo izven ureditvenega območja podrobnega prostorskega načrta, in sicer:
- meteorni kanal na jugozahodni strani območja na zemljišča s parcelnimi številkami k.o.Dolsko: 532, 533, 204/4;
- meteorni kanal na jugovzhodni strani območja na zemljišča s parcelnimi številkami k.o.Dolsko: 519/1, 245, 520, 251/1, 251/2.
Pri izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta je bilo upoštevano zemljiškoknjižno stanje z dne 17. 1. 2008.

Območje urejanja leži južno od glavne ceste G2-108/1181 Šentjakob-Ribče in zahodno od naselja Dolsko.
Območje bo prometno dostopno z rekonstruirano javno potjo št. 569283, ki se bo z rekonstruiranim križiščem v obliki krožišča priključevala na glavno cesto G2-108/1181 Šentjakob-Ribče.
Za odvod odpadne vode je v ureditvenem območju predvidena gradnja čistilne naprave. Očiščene vode iz čistilne naprave bodo speljane v kanalizacijo za padavinske vode, ki se bo stekala v vodotok Mlinščico. Predvidena sta dva iztoka v Mlinščico, eden na vzhodni strani območja in drugi na zahodni strani. Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se izvede prevezava nanj, čistilna naprava pa se ukine.
V cesti C1 je predvidena trasa za tlačni vod, ki bo omogočal odvodnjavanje odpadne komunalne vode tudi za širše območje.
Zgraditi bo treba del obstoječe kabelske kanalizacije za TK omrežje, ki prečka območje, in prestaviti traso obstoječega optičnega kabla.
Preko območja je predvidena gradnja distribucijskega plinovoda, ki se bo na zahodni strani območja navezal na projektirani distribucijski plinovod. Plinovod, ki bo potekal preko obravnavanega območja, bo omogočil navezavo na plinovodno omrežje za objekte vzhodno od obravnavanega območja.
Za potrebe napajanja z električno energijo je v območju MP 11/1 - Dolsko treba zgraditi novo transformatorsko postajo z ustreznim 20 kV priključkom in NN razvodom do posameznih objektov. Transformatorska postaja se bo s kabelskim vodom navezala na obstoječe SN omrežje severno od obravnavanega območja. Zaradi zagotovitve dvostranskega napajanja (iz RTP Domžale - osnovno, iz RTP Litija - rezervno) se izvede kabelska kanalizacija od nove TP OPC Dolsko do TP Dolsko šola, ki se nahaja v naselju Dolsko, vzhodno od ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Obravnavana gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici. Ureditve, ki jih predvideva občinski podrobni prostorski načrt, ne bodo vplivale na vodotok Mlinščica, ki poteka južno od območja.
Zaradi vizualne izpostavljenosti lokacije bo predvidena gradnja vplivala na podobo krajine. Po robu ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so predvidene zelene ureditve, ki bodo omilile prehod med intenzivno pozidanim območjem in ruralno krajino.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je razdeljeno na šest funkcionalnih enot: FE1, FE2, FE3, FE4, FE5 in FE6.
Funkcionalne enote FE1, FE2, FE3, FE5 in FE6 so namenjene gradnji stavb in drugih objektov proizvodno-poslovne cone MP 11/1 - Dolsko s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo. V teh funkcionalnih enotah je predvidena gradnja stavb za proizvodno, trgovsko, skladiščno, storitveno in poslovno dejavnost. Razmerje med površinami, namenjenimi posamezni dejavnosti, se znotraj stavbe lahko prilagaja tehnološkemu procesu, pri čemer je treba na zemljišču zagotoviti dovolj prostora za dostop do objekta ter manipulacijske, parkirne in zelene površine v skladu z določili tega odloka. V objektih je dopustna tudi gostinska dejavnost, vendar le kot dopolnilna dejavnost in ne sme zajemati več kot 25% neto tlorisne površine objekta.
Funkcionalna enota FE4 predstavlja rezervat za izvedbo komunalne in cestne infrastrukture.
Površine z oznakami C1, C2, C3 in C4 so namenjene urejanju prometnih površin in prostih zelenih površin ob cestah.
Površina z oznako ČN v funkcionalni enoti FE6 je namenjena gradnji čistilne naprave, površina TP v območju C2 pa gradnji transformatorske postaje.
Funkcionalne enote, ki so namenjene gradnji stavb, so enovite gradbene parcele, razen funkcionalne enote FE6, kjer sta predvideni dve gradbeni parceli.

Krajinska ureditev proizvodno-poslovne cone MP 11/1 - Dolsko mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno. V ta namen je treba ob oblikovanju rešitev posebno pozornost posvetiti robnim ureditvam območja. Zunanji robovi se zasadijo s visokimi avtohtonimi rastlinami.
Za zasaditev z avtohtono vegetacijo na zunanjem robu območja se uporabijo naslednje avtohtone rastline:
- AVTOHTONA DREVESA: mali jesen (Fraximus ornus), veliki jesen (Fraximus excelsior), bukev (Fagus sylvatica), gaber (Carpinus betulus), črna jelša (Alnus glutinosa), robinija (Robinia pseudoacacia) in vrba (Salix sp.);
- AVTOHTONE GRMOVNICE: svib (Cornus sanguinea), češmin (Berberis julianae), leska (Corylus avellana), glog (Crateagus monogina), črni bezeg (Sambucus nigra), brogovita (Viburnum opulus), rumeni dren (Cornus mas).
Urejanje zunanjih površin zajema:
9.1. Funkcionalna enota FE1:
- Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
- Parkirne površine so urejene na parceli ob objektu.
- Ob zahodnem in južnem robu funkcionalne enote se obvezno uredi zelenica s širino najmanj 3 m, ki se zasadi s travo ali pokrovnimi rastlinami ter avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
- Skladiščenje na odprtih površinah na parceli z oznako 1/1 ni dovoljeno.
9.2. Funkcionalna enota FE2:
- Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
- Parkirne površine so urejene na severni in južni strani parcele, manipulacijsko dvorišče in skladiščna rampa pa na zahodni strani objekta.
- Skladiščenje na odprtih površinah na parceli z oznako 2/1 ni dovoljeno.
- Ob južnem robu funkcionalne enote se obvezno uredi zelenica, ki se zasadi s travo ter avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Del zelenice, kjer poteka intervencijska pot, je treba ustrezno utrditi.
9.3. Funkcionalna enota FE3:
- Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
- Parkirne površine so urejene na severni in zahodni strani parcele, manipulacijsko dvorišče in skladiščna rampa pa na južni strani objekta ali med objektoma v primeru gradnje dveh stavb.
- Odprte deponije niso dopustne na vizualno izpostavljenih delih zemljišča ob cesti C2.
- Ob južnem robu funkcionalne enote se obvezno uredi zelenica, ki se zasadi s travo ali pokrovnimi rastlinami ter avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
9.4. Funkcionalna enota FE4:
- Funkcionalna enota FE4 je rezervat, namenjen za izgradnjo komunalne in cestne infrastrukture.
9.5. Funkcionalna enota FE5:
- Tlakovane površine ob objektih so namenjene površinam za pešce, parkiriščem in manipulacijskim površinam.
- Parkirne površine so urejene na severni, vzhodni in zahodni strani parcele, manipulacijsko dvorišče in skladiščna rampa pa na južni strani objekta.
- Odprte deponije niso dopustne na vizualno izpostavljenih delih zemljišča ob cesti C2.
- Ob zahodnem in južnem robu funkcionalne enote se obvezno uredi zelenica, ki se zasadi s travo ali pokrovnimi rastlinami ter avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
9.6. Funkcionalna enota FE6:
- Na prostih površinah ob objektu se uredita dostop in tlakovano dvorišče, ki je namenjeno parkiranju in manipulaciji z motornimi vozili. Ob objektu se tlakuje obvozna pot, tlakujejo ali z drugim materialom se obdelajo tudi zunanje pohodne površine.
- Zunanje parkirne površine so urejene na severni, vzhodni, južni in zahodni strani parcele, pokrite parkirne površine pa so v pritlični etaži objekta.
- Skladiščenje na odprtih površinah na parceli z oznako 6/1 ni dovoljeno.
- Ob vzhodnem in južnem robu funkcionalne enote se obvezno uredi zelenica, ki se zasadi s travo ali pokrovnimi rastlinami ter avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
9.7. Zelene površine ob cestah C1, C2, C3 in C4:
- Otok sredi krožišča na cesti C1 se enotno nasadi z nizkimi pokrovnimi grmovnicami.
- V trimetrskem zelenem pasu na južni strani ceste C2 se zasadi drevored visokih avtohtonih listavcev.
- V trimetrskem zelenem pasu na zahodni strani ceste C4 se zasadi drevored visokih avtohtonih listavcev.
9.8. Ograje
Ograje na celotnem ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so predvidene kot lahke žičnate industrijske ograje na nizkem parapetnem zidu ali brez njega. Parapetni zid je lahko visok od 20 do 50 cm, merjeno od kote terena. Višina celotne ograje, ki poteka na obodu funkcionalnih enot in razmejuje gradbene parcele, je od 1,80 m do 2,10 m, merjeno od kote terena pri ograji.
Na obodu občinskega podrobnega prostorskega načrta in ob funkcionalni enoti FE4 je ograjo mogoče izvesti tik ob parcelni meji le ob soglasju mejaša, sicer jo je treba odmakniti za 0,50 m od parcelne meje. Med gradbenimi parcelami znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa je dopustno postaviti ograjo tik ob parcelni meji tudi brez soglasja mejaša, razen na meji med funkcionalnima enotama FE3 in FE4 ter na meji med funkcionalnima enotama FE4 in FE5, kjer je treba za odmik, manjši od 0,5 m, pridobiti soglasje mejaša. Po izvedbi mora investitor ograje na lastne stroške odpraviti morebitne poškodbe na sosednjem zemljišču in na njem vzpostaviti prvotno stanje.
Razen ograje je vse ostale ureditve na gradbenih parcelah treba izvajati tako, da v času gradnje ne bo izkopov, poškodb ali drugih mehanskih vplivov na sosednjem zemljišču. V nasprotnem primeru je treba pridobiti soglasje mejaša.
Višinske razlike med dvema sosednjima parcelama se premostijo z ozelenjenimi brežinami ali z opornimi zidovi z višino največ 1,50 m nad koto nižje ležečega zemljišča. Višinske razlike nad 1,50 m se premostijo z brežinami. Če je oporni zid ob parcelni meji, se nanj namesti lahka žičnata ograja z višino 1,80 m do 2,10 m, merjeno od kote terena na višje ležečem zemljišču.

10.1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
- Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
- Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
- Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti vsaj z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
- Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:
- skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 20% dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni liniji ali gradbeni meji,
- skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne sme biti oddaljena več kot 2,00 m,
- preko gradbene meje ali gradbene linije lahko sega celoten napušč stavbe, vendar njegova širina ne sme znašati več kot 2,00 m.
- Višina objekta (Ho) je zgornja kota stropne konstrukcije. Nad to koto je dovoljena izvedba zaključnih slojev strehe ter kritine, zaključnega venca, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde. Višina objekta Ho se meri od kote, ki je v karti Idejna višinska regulacija kotirana kot kota finalnega tlaka v pritličju objekta in je absolutna kota. Kota zaključnega venca ne sme presegati višine Ho za več kot 1,00 m.
Regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje so razvidne iz kart Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
10.2. Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
- Objekti morajo upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
- Objekti morajo biti izvedeni iz trajnih materialov ter morajo biti sodobno in kakovostno oblikovani.
- Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju fasad, ki so orientirane na ceste C2, C3 in C4. Te fasade morajo biti obdelane s kakovostnimi sodobnimi materiali, kot so na primer steklo, pločevina, predizdelane fasadne plošče, kamen in kakovostni ometi. Objekti morajo biti preprostih geometrijskih oblik, fasade naj bodo enotno ploskovno oblikovane z ravnimi vodoravnimi in navpičnimi zaključki brez izrazitih podrobnosti.
- Na celotnem območju proizvodno-poslovne cone MP 11/1 - Dolsko se v prostoru med gradbeno mejo (GM) oziroma gradbeno linijo (GL) in cesto lahko gradijo vratarnice, če njihova bruto tlorisna površina ne preseže 20 m2 in je višina največ 3,5 m, in transformatorska postaja (TP).
- Na celotnem ureditvenem območju je dopustna podkletitev objektov ob upoštevanju geotehničnega poročila in kote stoletne visoke vode.
10.3. Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Za funkcionalne enote FE1, FE2, FE3, FE5 in FE6 velja, da je največji možni faktor zazidanosti gradbene parcele (z) 0,6.
Največja stopnja zazidanosti gradbene parcele se lahko doseže le v primeru, ko so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji: zadostno število parkirnih mest, ustrezne manipulacijske površine ob objektu, predpisani odmiki od sosednjih zemljišč in drugi pogoji, predpisani s tem odlokom.
10.4. Lega stavb
Lega stavb 1/2 v FE2 in 4/1 v FE4 je določena v karti Načrt parcelacije s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, lega stavb 1/1 v FE1, 3/1 v FE3 in 6/1 v FE6 pa je določena z regulacijskimi elementi. Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih prilog Regulacijska karta, Arhitekturna zazidalna situacija in Idejna višinska regulacija.
10.5. Posebna merila in pogoji za oblikovanje objektov
Funkcionalna enota FE1:
- v funkcionalni enoti FE1 je do izgradnje plinovoda predvidena postavitev skupne začasne plinske postaje. Gradnja stavbe 1/1 je mogoča po izgradnji plinovoda in odstranitvi začasne plinske postaje,
- lega stavbe 1/1 je določena z gradbeno linijo in gradbenimi mejami, ki so razvidne iz Regulacijske karte,
- tolerance tlorisnih dimenzij stavbe: stavba je lahko poljubnih dimenzij znotraj gradbene linje in gradbenih mej, ki so določene v Regulacijski karti,
- največja dopustna višina objekta Ho = 16,00 m, odstopanje je mogoče navzdol,
- streha: ravna,
- najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
Funkcionalna enota FE2:
- lega stavbe 2/1 je določena v karti Načrt parcelacije s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in gradbeno linijo, ki je razvidna iz Regulacijske karte,
- največja tlorisna dimenzija stavbe je 82,50 m × 75,20 m, tlorisne dimenzije se nanašajo na zunanji rob fasade,
- tolerance: dopustno odstopanje tlorisnih dimenzij v smeri proti jugu in v smeri proti zahodu je do +1,00 m. Objekt je lahko poljubno manjši od določene največje tlorisne dimenzije,
- največja dopustna višina objekta Ho = 16,00 m, odstopanje je mogoče navzdol,
- streha: ravna,
- najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti in Načrtu parcelacije. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
Funkcionalna enota FE3:
- dopustna je gradnja ene ali dveh stavb,
- lega stavbe ali stavb je določena z gradbeno linijo in gradbenimi mejami, ki so razvidne iz Regulacijske karte,
- tolerance tlorisnih dimenzij stavb: stavba ali stavbi sta lahko poljubnih dimenzij znotraj gradbene linje in gradbenih mej, ki so določene v Regulacijski karti,
- največja dopustna višina stavbe Ho = 16,00 m, odstopanje je mogoče navzdol,
- streha: ravna,
- najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
Funkcionalna enota FE5:
- lega -stavbe 5/1 je določena v karti Načrt parcelacije s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in gradbeno linijo, ki je razvidna iz Regulacijske karte,
- največja tlorisna dimenzija stavbe: 141,05 m × 81,75 m, tlorisne dimenzije se nanašajo na zunanji rob fasade,
- tolerance: dopustno odstopanje tlorisnih dimenzij v smeri proti jugu in v smeri proti zahodu je +1,00 m, objekt je lahko poljubno manjši od določene največje tlorisne dimenzije,
- največja dopustna višina objekta Ho = 16,00 m, odstopanje je mogoče navzdol,
- streha: ravna,
- najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
Funkcionalna enota FE6:
- lega stavbe 6/1 je določena z gradbenimi mejami (GM), ki so razvidne v Regulacijski karti,
- zunanja tlorisna dimenzija stavbe je 26,20 m × 61,40 m,
- tolerance: dopustno je odstopanje tlorisnih dimenzij v okviru gradbene meje,
- največja dopustna višina objekta Ho = 16,00 m, odstopanje je mogoče navzdol,
- streha: ravna,
- najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
Lega objektov, njihove tlorisne dimenzije in regulacijski elementi so podrobneje razvidni iz grafičnih prilog Arhitekturna zazidalna situacija, Regulacijska karta, Idejna višinska regulacija in Načrt parcelacije.
10.6. Idejna višinska regulacija
V karti Idejna višinska regulacija so določene okvirne kote zunanje ureditve ob objektih za posamezno gradbeno parcelo in kote finalnega tlaka v pritličjih objektov.
Kote finalnega tlaka v pritličjih objektov so naslednje:
- objekt 1/1: 265,80 m. n. m.
- objekt 2/1: 265,90 m. n. m.
- objekt 3/1: 265,80 m. n. m.
- objekt 5/1: 264,80 m. n. m
- objekt 6/1: 264/30 m. n. m.
Pri kotah finalnega tlaka v pritličjih objektov so dopustna odstopanja do ±0,20 m, vendar mora biti kota pritličja najmanj 0,50 m nad koto stoletne poplavne vode.
V primeru podkletitve je dopustna izvedba visokega pritličja. Kota finalnega tlaka v visokem pritličju je lahko največ 1,40 m nad koto, ki je v grafični prilogi Idejna višinska regulacija predpisana za koto finalnega tlaka v pritličju. Kota finalnega tlaka v visokem pritličju je lahko največ 1,40 m nad koto zunanjega tlaka ob objektu.

Obstoječi objekti po tem odloku so vsi objekti, ki so v času trajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta dograjeni v skladu z določili tega odloka.
V času trajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Dovoljene so tudi:
- rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v okviru gabaritov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;
- spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Dopustne so tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi obstoječih objektov se lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.

12.1. Pomožni infrastrukturni objekti
Na celotnem ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je dovoljena izvedba vseh tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev objektov v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta na javno komunalno infrastrukturo.
12.2. Spominska obeležja
V celotnem območju je dopustno postaviti:
- kip oziroma spomenik, če sta njegova višina do 5 m in tlorisna površina do 20 m2,
- spominsko ploščo, če je njena narisna površina do 5 m2 in se postavlja na zemljišče, zgornji rob pa do 4 m od terena, če se postavlja na zunanjo steno (fasado) stavbe.
12.3. Urbana oprema
Na celotnem območju je dovoljeno postaviti:
- javno telefonsko govorilnico, to je tipsko oziroma montažno hišico ali nadstrešek, pritrjen na zid, s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem, če je njena tlorisna površina do 10 m2;
- kolesarnico z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapi;
- objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp oziroma pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, če je višina njegove konstrukcije do 5 m nad terenom; stolp ima lahko premer do 2 m, pano pa oglaševalno površino do 12 m2 oziroma do 24 m2 pri dvostranskem panoju; pri panoju, ki stoji v urbanem prostoru na enem stebru in omogoča prosti prehod pešcev in kolesarjev, je lahko višina njegove konstrukcije do 7 m nad terenom, oglaševalna površina pa do 18 m2 oziroma do 36 m2 pri dvostranskem panoju;
- transparent za oglaševanje prireditev ali dogodkov, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, če je njegova dimenzija do 8 m x 1 m, spodnji rob pa je najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste. Transparent sme viseti največ 30 dni;
- na gradbiščih v času gradnje montažno sanitarno enoto, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4 m;
- vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina do 100 m2, v primeru vodometa pa, da je višina konstrukcije do 4 m.
Oglaševanje na uličnih svetilkah ni dovoljeno. Postavitev reklamnih panojev na ograjah in v cestnem prostoru ni dovoljena.

13.1. Navezava ureditvenega območja na glavno cesto G2-108/1181 Šentjakob-Ribče
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se navezuje na glavno cesto G2-108/1181 Šentjakob-Ribče z rekonstruiranim križiščem v obliki krožišča in rekonstruirano javno potjo št. 569283 pred naseljem Dolsko.
Občinski podrobni prostorski načrt predvideva izvedbo rekonstruiranega križišča v obliki štirikrakega krožišča z vzhodnim in zahodnim krakom glavne ceste, s priključkom rekonstruirane javne poti na južnem kraku in navezavo ceste v smeri proti naselju Petelinje na severnem kraku. Zunanji premer krožišča bo 40 m.
Glavna cesta G2-108/1181 Šentjakob-Ribče se zaradi izvedbe predvidenega krožišča delno rekonstruira.
Normalni profil krožišča:

- zunanji premer krožišča                                40 m
- premer sredinskega otoka                               25 m
- širina tlakovanega voznega pasu ob                      1 m
sredinskem otoku
- vozišče                                               6,5 m
- robni pas                                           0,25 m.

Na zahodni strani dostopne ceste C1 se izvede pločnik s širino 1,60 m. Na tej podlagi se na zahodni strani krožišča izvede ločilni otok, ki naj bo tlakovan in z dvignjenim robnikom za varnejše prečkanje ceste.
Normalni profil glavne ceste G2-108/1181 Šentjakob-Ribče:

- vozišče                              2 x 3,50 m = 7,00 m
- robni pas                            2 x 0,25 m = 0,50 m
- bankina                              2 x 1,5 m = 3,00 m
----------------------------------------------------------
- skupaj                               10,50 m

Normalni profil dovozne ceste C1:

- vozišče                              2 x 3,50 m = 7,00 m
- robni pas                            2 x 0,25 m = 0,50 m
- bankina                              2 x 1,5 m = 3,00 m
----------------------------------------------------------
- skupaj                               10,50 m

13.2. Javne ceste v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta
Cesta C2 - lokalna cesta proti naselju Dolsko
Cesta C2 je glavna napajalna cesta območja. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva rekonstrukcijo te ceste. Predvideni normalni profil ceste C2 ima naslednje elemente:

- vozišče                              2 x 3,00 m = 6,00 m
- hodnik za pešce                      1 x 1,50 m
- zelenica                             1 x 3,00 m
----------------------------------------------------------
- skupaj                               10,50 m

Na cesto C2 se priključujejo ceste C1, C3 in C4, mogoči pa so tudi neposredni uvozi na gradbene parcele v funkcionalnih enotah FE2, FE3 in FE5.
Cesta C3 - zahodna napajalna cesta
Cesta C3 je napajalna cesta za funkcionalno enoto FE1.
Predvideni normalni profil ceste C3 ima naslednji element:

- vozišče                              2 x 2,25 m = 4,50 m
-------------------------------------------------------------
- skupaj                               4,50 m

Cesta C4
Cesta C4 je lokalna cesta, po kateri je dostopna funkcionalna enota FE6.
Predvideni profil ceste C4 do uvoza na gradbeno parcelo ima naslednje elemente:

- vozišče                              2 x 2,25 m = 4,50 m
- pločnik                              1 x 1,50 m
- zelenica                             1 x 3,00 m
----------------------------------------------------------
- skupaj                               9,00 m

Predvideni profil ceste C4 južno od uvoza na gradbeno parcelo ima naslednja elementa:

- vozišče                              2 x 2,25 m = 4,50 m
- zelenica                             1 x 3,00 m
----------------------------------------------------------
- skupaj                               7,50 m

Vse javne ceste v ureditvenem območju omogočajo dostop za osebna, tovorna in intervencijska vozila.
13.3. Dostop do objektov
Uvozi na parcele so predvideni s cest C2, C3 in C4. Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti potrebne dostope in dovoze do objektov, manipulacijske površine ter dostope za intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi.
13.4. Mirujoči promet
V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvidene javne parkirne površine. Ob javnih cestah parkiranje ali ustavljanje osebnih in tovornih vozil ni dovoljeno.
Investitorji morajo na lastni gradbeni parceli zagotoviti površine za obračanje in ustavljanje tovornih in drugih motornih vozil ter zadostno število parkirnih mest za osebna vozila. Najmanjše potrebno število parkirnih mest se izračuna po naslednjem normativu:
- upravna, pisarniška in storitvena dejavnost: 1 PM/30 m2 neto površine,
- industrijska dejavnost: 1 PM/80 m2 neto površine,
- skladiščna dejavnost: 1 PM/100 m2 neto površine,
- trgovine: 1 PM/30 m2 neto prodajne površine,
- razstavno-prodajni saloni: 1 PM/50 m2 neto površine,
- avtomehanične delavnice: 5 PM/1 popravljalno mesto,
- gostinski lokali: 1 PM/4 goste.

Obravnavani objekti bodo priključeni na obstoječe in projektirano komunalno-energetsko omrežje. Občinski podrobni prostorski načrt obravnava komunalne vode in priključke do meje ureditvenega območja ter del tras kanalizacijskega, vodovodnega, plinovodnega, elektroenergetskega, telekom omrežja in javne razsvetljave, ki segajo tudi preko meje območja urejanja. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
Komunalni priključki so predvideni za vse gradbene parcele v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta. Komunalni priključki so prikazani informativno in jih je glede na potrebe posameznih investitorjev mogoče tudi prestaviti. Po izgradnji cest C2, C3 in C4 stroške prestavitve priključkov krijejo lastniki parcel, ki so prestavitev povzročili.
14.1. Kanalizacija
Na celotnem širšem območju je po projektni nalogi Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje proizvodno-poslovne cone Dolsko, ki jo je pod številko projekta 2453 V, 3138 K izdelal JP Vodovod kanalizacija, v naselju Dolsko predvidena gradnja kanalizacije v ločenem sistemu z odvodom komunalne odpadne vode na predvideno čistilno napravo Dolsko.
Komunalne odpadne vode
Komunalne odpadne vode se bodo po kanalizacijskem sistemu odvajale na začasno čistilno napravo. Predvidena je gradnja kanala O s premerom DN 250 v dolžini 527 m.
Dokler ne bo zgrajen kanalizacijski sistem v Dolskem, se komunalne odpadne vode odvajajo na začasno čistilno napravo. Po zgraditvi kanalizacijskega sistema po projektu št. 2604 K se začasna čistilna naprava in kanalizacija med jaški J13 in J12 v dolžini 37 m odstranita ali zalijeta z betonom. Navezava na kanalizacijski sistem po projektu št. 2604 K bo mogoča šele po zgraditvi kanalizacije in čistilne naprave v Dolskem.
Padavinske vode
Odpadne padavinske vode in padavinske vode s streh, manipulacijskih površin in dovoznih cest se bodo preko kanalizacije za odvod padavinskih voda gravitacijsko odvajale v potok Mlinščica. Kanalizacija za odvod padavinskih voda je zasnovana tako, da se padavinske vode s polovice območja odvajajo na jugozahodno stran območja, s polovice pa na jugovzhodno stran. Niveleta kanalizacije za odvod padavinskih voda se določi na podlagi izmere dna korita struge potoka Mlinščica in začetne globine kanala, ki mora imeti vsaj 80 cm nadkritja.
Za odvodnjavanje zahodnega dela območja je treba zgraditi kanalizacije M1, M2 in M3 s premerom DN 300-800 v skupni dolžini 1334 m.
Za odvodnjavanje vzhodnega dela območja je treba zgraditi kanalizaciji M4 in M5 s premerom DN 300-800 v skupni dolžini 688 m.
Faznost izgradnje
Kanalizacijo za odvodnjavanje cest in industrijske cone je mogoče graditi neodvisno. Pogoj za gradnjo obeh krakov kanalizacije je zgraditev tranzitnega kanala DN 800 do struge potoka Mlinščica. Pogoj za priključitev objektov na kanal O je zgraditev začasne čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih voda iz objektov.
Tlačni vod
Za odvodnjavanje širšega območja je po projektu št. 2604 K v občinski cesti od krožišča do industrijske cone predvidena zgraditev tlačnega voda DN 80. V cesti je treba rezervirati traso za položitev tlačnega voda.
Začasna čistilna naprava
Ker na predvidenih parcelah še niso v celoti znane dejavnosti in s tem število zaposlenih in strank, ni mogoče določiti velikosti začasne čistilne naprave. Ko bosta znana pozidava in število zaposlenih in strank, mora investitor v primeru, da bo JP Vodovod - Kanalizacija, d.o.o., upravljavec začasne čistilne naprave, pridobiti posebno projektno nalogo za gradnjo začasne čistilne naprave. Projektno nalogo z zahtevano vsebino projekta PGD in PZI je treba naročiti v Razvojni službi JP Vodovod - Kanalizacija Ljubljana.
Pri nameravanih posegih na omenjenem območju je treba upoštevati programsko rešitev kanalizacije izdelovalca JP Vodovod-Kanalizacija, št. proj. 3138 K, januar 2008.
Trase meteorne kanalizacije, ki jih obravnava ta občinski podrobni prostorski načrt, segajo tudi izven ureditvenega območja:
- meteorni kanal na jugozahodni strani območja na zemljišča s parcelnimi številkami k.o. Dolsko: 532, 533, 204/4;
- meteorni kanal na jugovzhodni strani območja na zemljišča s parcelnimi številkami k.o. Dolsko: 519/1, 245, 520, 251/1, 251/2.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
14.2. Vodovod
Območje, ki je predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta, bo z vodo oskrbovano iz ljubljanskega vodovodnega sistema, iz vodarne Jarški Prod, po vodovodu NL ON 150, ki poteka ob cesti Kleče pri Dolu-Dolsko. Občasno oziroma po potrebi bo za oskrbo z vodo aktiviran tudi vodnjak Dolsko.
Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo bodo objekti, ki jih obravnava občinski podrobni prostorski načrt, priključeni na obstoječi vodovod s premerom DN 150, ki poteka vzdolž ceste C2, ali na prestavljeni vodovod s premerom DN 150, ki poteka vzdolž ceste C4.
Obstoječe vodovodno omrežje je treba opremiti s hidranti. Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno hidrantno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. V primeru, da so hidranti preveč oddaljeni od predvidene stavbe, si mora investitor zgraditi lastno zunanje hidrantno omrežje. V primeru, da pretok 15 l vode na sekundo ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
Pri nameravanih posegih na omenjenem območju je treba upoštevati obstoječo dokumentacijo za vodovod: Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje poslovno proizvodne cone v Dolskem (območje urejanja MP 11/1), PN, št.: 2453 V, JP Vodovod Kanalizacija d.o.o., januar 2008.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
14.3. Plinovod
Objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
Občina Dol pri Ljubljani se oskrbuje po srednjetlačnem distribucijskem plinovodnem omrežju z obratovalnim tlakom 1-4 bar. Glavno plinovodno omrežje z dimenzijo DN 200 je izvedeno do naselja Dol, kjer se začasno zaključi. Do območja urejanja je predvidena izgradnja glavnega plinovoda DN 150 za oskrbo poselitvenega območja Dolsko.
Z novim ureditvenim območjem se bistveno povečujejo potrebe po zemeljskem plinu, zato je potrebna povečava dimenzije glavnega plinovoda z DN 150 na DN 200. Za uporabo glavnega plinovoda je investitor gradnje Obrtne cone Dolsko skladno s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 25/08) zavezan k sklenitvi pogodbe o priključitvi, ki bo regulirala kritje nesorazmernih stroškov priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina zaradi povečave dimenzije glavnega plinovoda.
Objekti se na predvideni glavni distribucijski plinovod DN 200 s potekom ob južnem robu ceste Videm-Dol-Dolsko priključijo s samostojnimi priključnimi plinovodi. V fazi gradnje distribucijskega plinovoda se izvedejo priključki na zemljišča, kjer se zaključijo s kapo. Plinski priključki se v fazi gradnje objektov izvedejo do objektov, kjer se zaključijo z glavno plinsko požarno pipo v omarici na fasadi objekta.
Če bo gradnja obravnavanih objektov časovno prehitevala gradnjo glavnega plinovoda do območja urejanja, se oskrba objektov začasno rešuje preko skupne kontejnerske postaje utekočinjenega naftnega plina (UNP), ki je predvidena v funkcionalni enoti FE1. Po izgradnji distribucijskega plinovodnega omrežja do območja urejanja in uvedbi sistema zemeljskega plina je treba začasno oskrbo z UNP prekiniti, kontejnersko postajo odstraniti in brezpogojno prevezati omrežje na ureditvenem območju na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Ta določba zavezuje investitorja in začasnega dobavitelja UNP, skupaj dogovorno, z Občino Dol pri Ljubljani. Temu primerno je treba aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega plinovodnega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne bo tehničnih ovir oziroma neusklajenosti in nikakršnih finančnih obremenitev do lastnikov objektov in Energetike Ljubljana.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja MP 11/1 Dolsko, št. projekta R-176-P/3, ki jo je izdelalo podjetje Energetika Ljubljana, april 2008, in Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav, Energetika Ljubljana.
14.4. Ogrevanje
Vse stavbe v območju je treba priključiti na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (sončna energije, biomasa, bioplin, geotermalna energija).
Uporaba električne energije je dovoljena za dodatno ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode le, če ni drugih tehničnih možnosti. Uporaba električne energije je dovoljena tudi za pogon toplotnih črpalk.
14.5. Elektroenergetsko omrežje
Za potrebe napajanja z električno energijo je treba v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta zgraditi novo transformatorsko postajo (TP) Dolsko OPC z ustreznim 20 kV priključkom in NN razvodom do posameznih objektov.
Srednjenapetostni 20 kV priključek za novo TP Dolsko OPC bo izveden v podzemni kabelski kanalizaciji iz obstoječega SN nadzemnega voda na severni strani ceste Šentjakob-Ribče. Občinski podrobni prostorski načrt obravnava traso kabelske kanalizacije do severnega roba ureditvenega območja, preostali del trase sega izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
V območju OPC Dolsko je predvidena gradnja kabelske kanalizacije, v katero bo položena trasa 20 kV omrežja. Kabelska kanalizacija bo potekala vzdolž dovoznih cest. Nizkonapetostno omrežje bo podzemno in bo nameščeno v kabelski kanalizaciji. Električne omarice bodo nameščene ob robu parcel ali ob novo zgrajenih objektih.
Za zagotovitev dvostranskega napajanja (iz RTP Domžale - osnovno, iz RTP Litija - rezervno) se izvede navezava od TP OPC Dolsko na TP Dolsko šola. Srednjenapetostni vod bo potekal po novo predvideni kabelski kanalizaciji. Občinski podrobni prostorski načrt obravnava kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala po cesti C2 do vzhodnega roba območja urejanja, preostali del trase sega izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. ELR3-28/07T, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d.d., v juniju 2007.
14.6. Telekomunikacijski vodi
Celotno območje obdelave gravitira na Telekom telefonsko centralo Dolsko in bo na javno omrežje vezano preko optične kabelske povezave.
Obstoječi bakreni kabli potekajo v severnem robu ceste Kleče-Dolsko večinoma zunaj območja urejanja in posegi ali prestavitve niso potrebni.
Obstoječe optične kable, ki potekajo prečno po območju urejanja, je treba prestaviti z območja gradnje objektov v javno površino, to je v območje koridorja javne infrastrukture, ki poteka ob obodnih cestnih površinah. Predvidena je gradnja kabelske kanalizacije, na katero se bodo navezali še lokalni odcepi do posameznih stavb oziroma funkcionalnih enot za izvedbo lokalnih naročniških priključkov.
Vsak objekt, ki se bo navezoval na zunanje telekomunikacijsko omrežje, mora imeti fasadno dovodno omarico, v katero se uvedejo notranje telekomunikacijske inštalacije po pogojih operaterja, kar bo obdelano v projektni dokumentaciji.
Za potrebe novih naročnikov na telekomunikacijsko omrežje bo zgrajeno lokalno optično kabelsko omrežje v novi kabelski kanalizaciji. Navezava na javno omrežje bo mogoča preko obstoječih telekom optičnih kablov, ki bodo lokalno prestavljeni v novo kabelsko kanalizacijo v območju urejanja in vzankani v novo telekomunikacijsko vozlišče na območju urejanja. Telekomunikacijsko vozlišče je predvideno kot samostojna zunanja enota pri uvozu k transformatorski postaji.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 1607778, ki jo je izdelalo podjetje Dekatel, d.o.o., v januarju 2008.
14.7. Javna razsvetljava
Za osvetlitev vseh javnih cest in pločnikov v MP 11/1 - Dolsko se predvidi sistem javne razsvetljave. Za celotno območje urejanja se predvidi en tip svetilk. Javna razsvetljava se bo napajala iz novih prižigališč, lociranih na obravnavanem območju. Lokacija prižigališč bo prikazana v naslednjih fazah projekta.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 01-30-2022/2092, ki jo je izdelalo podjetje JRS, d.d., v decembru 2007.
14.8. Odpadki
Odpadki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju objektov in dejavnosti v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na mestno deponijo. Poleg komunalnih odpadkov bodo nastajali tudi odpadki zaradi opravljanja dejavnosti. Pri tem lahko pričakujemo nastajanje večjih količin odpadne embalaže, kartona in PVC folije.
Pričakovati je mogoče tudi nastajanje nevarnih odpadkov. Ti se morajo zbirati ločeno v skladu s predpisi. Povzročitelj je dolžan poskrbeti za predajo teh odpadkov pooblaščeni organizaciji.
Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh dovoznih cestah v območju MP 11/1 - Dolsko. Investitorji objektov morajo na gradbeni parceli predvideti odjemno mesto tako, da bo mogoč dostop s komunalnimi vozili.
Z vsemi odpadki, ki nastanejo pri obratovanju posamezne dejavnosti, naj se ravna v skladu z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki. (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04-ZVO-1).
14.9. Odstopanja pri izvedbi komunalne ureditve v MP 11/1 - Dolsko
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti. Vsi komunalni vodi naj se v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta praviloma izvajajo v cestnem telesu ali na javnih površinah.

Med izvajanjem del na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje ukrepe:
- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
- preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine,
- upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del, in
- prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem.
Za ogrevanje vode ali prostorov naj se primarno uporabijo energenti z visoko stopnjo zgorevanja oziroma izkoristi možnost uporabe zemeljskega plina.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabo, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Vsi izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe objektov (če je to le mogoče). Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Utrjene manipulativne površine na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba ohranjati v čistem stanju.
Prevozna sredstva naj bodo v stanju mirovanja na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ugasnjena.

Pred začetkom urejanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba določiti območje gibanja strojev. Območje se določi na način in v obsegu, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohranita rodovitnost in količina, ter se uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal v okolici občinskega podrobnega prostorskega načrta. Prepreči se mešanje živice z mrtvico in rodovitna zemlja se začasno odlaga na največ 1,2 m visoke nasipe.
Površine, ki bodo med urejanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena pozidava (zelene površine).
V primeru razlitja nevarnih snovi naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo.

Poseganje na kmetijska zemljišča v okolici občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba izvajati zunaj obdobja najintenzivnejših kmetijskih opravil. Med urejanjem območja se zagotovijo sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi, dostop na njihova kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo.
Po končanem urejanju območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se kmetijska zemljišča ob njegovi meji povrnejo v stanje, primerno za kmetijske namene.

Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta naj se uporabljajo transportna sredstva, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
V skladiščnih prostorih, v katerih se bodo skladiščile morebitno nevarne snovi, in strojnicah (objekti) morajo biti tla vodotesna, neprepustna ter odporna proti oljem in drugim nevarnim snovem.
Dejavnosti na območju obravnave morajo imeti skladišča različnih nevarnih snovi, potrebnih za tehnološke postopke, grajena tako, da sta onemogočeni razlivanje in izcejanje le-teh v tla. Pri ravnanju s temi snovmi je treba upoštevati zakonodajo in ustrezne predpise.
Vozne in parkirne površine na gradbenih parcelah naj bodo izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilniki olj.
Nevarnih tekočin ni dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami. Nevarne tekočine v objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad lovilnimi posodami oziroma nad lovilniki razlitih tekočin.
Nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.
Padavinske odpadne vode naj se prednostno odvajajo na ponikanje. Če ponikanje ni mogoče, se v vsaki funkcionalni enoti izvedejo zadrževalniki odpadne padavinske vode, posamezno ali v sklopu požarnega bazena.
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati v ponikanje ali naravni odvodnik preko lovilnika olj, ki ga je treba redno vzdrževati in po potrebi čistiti.
Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda naj se dosledno upoštevajo določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Iztok iz predvidene začasne čistilne naprave za odpadne vode z območja občinskega podrobnega prostorskega načrta mora ustrezati zakonskim zahtevam. Pred ureditvijo čistilne naprave je treba preveriti ustreznost minimalnega ekološkega pretoka vode v Mlinščici in temu primerno prilagoditi zmogljivost čistilne naprave in zmogljivost zadrževalnih bazenov.
Pri ureditvi izpusta iz predvidene začasne čistilne naprave je treba poseg v obrežje Mlinščice omejiti na minimum in ga izvesti na sonaraven način. Izvedba naj ne poveča možnosti nastanka erozije.
Zunanje površine (parkirišča) ne potrebujejo varnostne višine oziroma se lahko izvedejo na koti terena z izravnavo oziroma se za izhodišče privzame izračunana kota gladine (vzhodni rob 262,7 m n. m. in zahodni rob 264,1 m n. m.). S tem se ne bodo zmanjšale poplavne površine ob katastrofalnih poplavah.
Za odvajanje meteornih voda s cest bodo ob izvedbi upoštevane zahteve uredbe Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

Obravnavano območje občinskega podrobnega prostorskega načrta s predvideno namensko rabo se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005) opredeli kot območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
Območja ob ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) opredelijo kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Pred začetkom urejanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta naj se pripravi načrt izvajanja del. Načrt mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem upoštevanju začasna obremenitev s hrupom na sprejemljivi ravni.
Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo.
Eksplozij ali drugih dejanj, ki hipno povzročijo močan hrup, na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni dovoljeno izvajati. Dejavnosti, ki povzročajo tak hrup, ni dovoljeno umeščati v območje urejanja.
V primeru, da zaradi izvajanja dejavnosti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta nastanejo čezmerne obremenitve, je treba izdelati načrt sanacije razmer in preveriti aktivne ukrepe: protihrupne ograje, nasipe, omejitev hitrosti vožnje ali druge pasivne zaščite.
Ob začetku obratovanja posamezne dejavnosti je treba izvesti prve meritve hrupa skladno z zakonodajo. Meritve hrupa je treba izvesti v času polne obremenitve.

Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov iz dejavnosti morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa:
- čezmerno obremenili vode, zrak, tla,
- čezmerno obremenjevali s hrupom ali vonjavami,
- bistveno poslabšali življenjske razmere za živali in rastline ali
- škodljivo vplivali na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
Pošiljko odpadkov, ki jo podjetje prepušča zbiralcu ali oddaja odstranjevalcu ali predelovalcu, mora spremljati evidenčni list. Evidenčne liste je treba hraniti za obdobje petih (5) let.
Različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih odpadkov po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/02, 20/01, 13/03) ni dovoljeno mešati, saj bi tako lahko prišlo do nastanka vse večje količine nevarnih snovi.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta naj se v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/02, 20/01, 13/03) nevarni odpadki zbirajo ločeno v ustreznih posodah oziroma zabojnikih za posamezen odpadek ter uredi primeren prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in embalaže pred predajo pooblaščeni organizaciji.
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 10 t odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, mora Ministrstvu za okolje, prostor in energijo najpozneje do 31. marca za prejšnje leto dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi (Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 23. člen).
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 t odpadkov ali najmanj 200 kg nevarnih odpadkov, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga mora investitor pripraviti do 31. decembra tekočega leta (Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 41. člen).
V zemeljske nasipe in tampone se ne smejo vgrajevati materiali, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
Pri izvajanju dela in urejanju območja je treba upoštevati določbe Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (VVO) (Uradni list RS, št. 64/04) in Odloka o varstvu pitne vode na območju občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 82/01).

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ni znotraj območja Nature 2000.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je znotraj ekološko pomembnega območja Sava od Mavčič do Save.
Struge vodotoka Mlinščica ni dovoljeno zasipati z materiali, ki bi nastali pri urejanju območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. V obrežno vegetacijo vodotoka Mlinščica naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Ureditve iztokov naj bodo minimalne oziroma omejene na najmanjše dimenzije.
Ustreznost ureditve predvidene rešitve iztoka naj bo v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja preverjena pri ZRSVN OE Ljubljana.
Pri načrtovanju posega v prostor naj se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice k osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja z oznako MP 11/1 - Dolsko (ZVNRS, OE LJ, št. 3 - III - 465/2 - O - 07/HT z dne 18. julija 2007).

V obravnavanem območju sta dve enoti kulturne dediščine:
- EŠD 19587 Kleče pri Dolu - Arheološko območje Levičnik,
- EŠD 19546 Dolsko - Sokovo znamenje.
22.1. Ker stavbno zemljišče sega na arheološko najdišče - Arheološko območje Levičnik, ki je varovano z varstvenim režimom za arheološko dediščino, mora biti z gradnjo prizadeto zemljišče predhodno arheološko raziskano:
- najprej je treba opraviti intenzivni površinski terenski pregled in podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami,
- na podlagi rezultatov obeh terenskih pregledov bosta nato določena obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine,
- morebitne arheološke raziskave mora zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.
22.2. Sokovo znamenje je značilno zidano slopno znamenje, ki povzema starejšo obliko v preteklosti razširjenih kužnih znamenj, značilnih za našo kulturno krajino. Obravnavano znamenje se varuje na obstoječi lokaciji in ga ni dopustno prestavljati.
Gibanje strojev in tovornjakov naj se na območje urejanja omeji in naj se v čim večji meri izogiba območjem in objektom kulturne dediščine.
Po potrebi naj se objekt kulturne dediščine Sokovo znamenje ustrezno zaščiti (npr. z ograjo).
Pri izkopu gradbene jame na območju urejanja naj se posveti pozornost morebitnim odkritjem. Predlagamo, da se pred izvedbo izkopa na tem delu območja obvesti pristojna območja enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine in zaprosi za morebitne dodatne usmeritve.

Okolico občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba hortikulturno urediti z višinsko razgibano vegetacijo, s katero bo doseženo vizualno ujemanje z obstoječo vegetacijo v ozadju in okolici območja.
Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta naj se poleg zatravitve na parcelah predvidi zasaditev drevesnih in grmovnih vrst.
Krajinska ureditev območja občinskega podrobnega prostorskega načrta mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
Za zasaditev z avtohtono vegetacijo na zunanjem robu območja se uporabijo naslednje avtohtone rastline: vrba, črna jelša, siva jelša, trepetlika, kostanj.

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07) zahteva, da je treba pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da:
- svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih s to uredbo, in
- svetilke razsvetljave izpolnjujejo zahteve, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%, razen če je za svetilke posamezne vrste razsvetljave s to uredbo določeno drugače.
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
- intervencijske poti in površine,
- požarna voda in hidrantno omrežje,
- potrebni odmiki med objekti,
- poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po predvidenih cestah C1, C2, C3 in C4. Uvozi na posamezne funkcionalne enote morajo ustrezati širinam in radijem glede na SIST DIN 14090. Funkcionalne enote FE2, FE3, FE5 in FE6 imajo izvedeno krožno intervencijsko dovozno pot okoli objekta. Do objekta na FE1 je intervencijska pot mogoča z ene strani. Vse ceste v ureditvenem območju ustrezajo standardu SIST DIN 14090. Javne ceste in tudi notranje ceste v funkcionalnih enotah so dovolj široke, da je na njih mogoče zagotoviti delovne površine.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nove objekte na gradbenih parcelah v ureditvenem območju je treba zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb, če to zahtevajo požarni predpisi. Ti morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezovalo interno hidrantno omrežje. Vsaka funkcionalna enota mora zagotoviti nadzemno hidrantno omrežje na svoji funkcionalni enoti skladno s požarnimi predpisi.
Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi. V primeru, da pretok in tlak vode ne zadoščata za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen s črpališčem ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
Intervencijske poti so prikazane v karti Požarno varstvo.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v ureditvenem območju v skladu s požarnimi predpisi.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednje zemljišče.
Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji za posamezno stavbo je treba predvideti način varne evakuacije iz objektov na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu javnih cest v ureditvenem območju. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.

Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto VIII. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
Zemljišča se nahajajo v območju, ki je ogroženo s stoletnimi poplavnimi vodami vodotoka Mlinščice. Kota pritličja mora biti najmanj 0,50 m nad koto stoletne visoke vode. Ta je določena v Hidrološko-hidravlični študiji za občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja MP 11/1 - Dolsko, ki jo je izdelalo podjetje Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, v septembru 2007. Če se izvedejo podkletitve objektov, morajo biti kleti projektirane tako, da vdor stoletne vode v kletne etaže ne bo mogoč.
Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.

Parcelacija zemljišč je določena na karti Načrt parcelacije.
27.1. Gradbene parcele
Razmejitev med gradbenimi parcelami je prikazana v grafičnih prilogah. Potek parcelnih mej se ne sme spreminjati.
Zemljišče sestavljajo parcele:
- P1/1 - gradbena parcela objekta 1/1,
- P2/1 - gradbena parcela objekta 2/1,
- P3/1 - gradbena parcela objekta 3/1,
- P4 - parcela kmetijske površine,
- P5/1 - gradbena parcela objekta 5/1,
- P6/1 - gradbena parcela objekta 6/1,
- P6/2 - gradbena parcela začasne čistilne naprave, ki je po zgraditvi kanalizacijskega omrežja lahko priključena k parceli P6/1,
- C1 - parcela ceste in krožišča,
- C2 - parcela ceste,
- C3 - parcela ceste,
- C4 - parcela ceste,
- TP - gradbena parcela transformatorske postaje.
27.2. Javno dobro
Zemljišča, ki predstavljajo javno dobro in so pogoj za gradnjo proizvodno-poslovne cone Dolsko, so parcele z oznakami C1a, C2, C3, C4.
27.3. Podatki za zakoličbo parcel
Površine in podatki za zakoličbo parcel so prikazani v kartah Načrt parcelacije in Načrt parcelacije - prikaz v katastru.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.

Prvo etapo izvedbe predstavlja gradnja prometne in komunalne infrastrukture območja. V drugi etapi se bodo gradili objekti. Vsaka od funkcionalnih enot z oznakami FE1, FE2, FE3, FE5 in FE6 predstavlja samostojno gradbeno fazo.

Pri projektiranju je treba upoštevati Geotehnično poročilo o sestavi tal in pogojih gradnje ter temeljenja objektov v sklopu OPC MP11/1 Dolsko, št. 20-4139/07, ki ga je izdelalo podjetje Geoinženiring, d.o.o., v septembru 2006. V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Kadar se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitorji sodelujejo pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta. Obveznost investiranja se opredeli z urbanistično pogodbo med občino in investitorji.
Krajinske ureditve v sklopu gradbenih parcel izvede vsak investitor na svoji gradbeni parceli najpozneje do dograditve objekta in jih v času obratovanja objekta tudi redno vzdržuje.

Gradbena dovoljenja za gradnjo objektov v območju urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko začnejo izdajati, ko je komunalna infrastruktura zgrajena v celoti (cesta, kanalizacija, vodovod, plinovod, javna razsvetljava, TK omrežje, elektro omrežje, hidrantno omrežje) ali pa so v celoti zagotovljena finančna sredstva za gradnjo komunalne infrastrukture, kar je razvidno iz potrdila občine. Pred začetkom izdaje individualnih gradbenih dovoljenj za gradnjo mora biti izvedena parcelacija zemljišč skladno z načrtom parcelacije.

Odlok velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drug izvedbeni akt za območje urejanja MP 11/1 - Dolsko.
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, rušitve objektov ter novogradnje na mestu porušenih objektov. Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila 9., 10. in 11. člena tega odloka, za gradnjo enostavnih objektov pa določila 12. člena tega odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt za ureditveno območje MP 11/1 - Dolsko je stalno na vpogled pri:
- Občini Dol pri Ljubljani,
- Upravni enoti Ljubljana, izpostava Moste.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.