Državni zbor je na podlagi četrtega odstavka 4. člena Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 70/06) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) na seji dne 11. julija 2008 sprejel

I. Uvod
1. Republika Slovenija je glede na stopnjo gospodarskega razvoja in članstvo v EU postala ena od držav donatoric razvojne pomoči. S tem Republika Slovenija prevzema del odgovornosti za razvoj manj razvitih delov sveta. Slovenija se zaveda pomena in potrebe boja proti revščini in prizadevanj za zmanjševanje razlik v svetu, ki se spoprijema z izzivi globalizacije.
2. Mednarodno razvojno sodelovanje oziroma uradna razvojna pomoč(1) je pomemben sestavni del delovanja razvitih držav v mednarodni skupnosti. Obveznosti Republike Slovenije pri razvojnem sodelovanju so jasno opredeljene tudi s članstvom v EU(2). EU državam v razvoju pomaga v boju proti revščini, prizadeva si za razvoj demokracije, uveljavljanje in varstvo človekovih pravic ter gospodarski in socialni napredek.
3. Ob prelomu tisočletja so se države članice OZN na zasedanju Generalne skupščine v New Yorku s sprejetjem Deklaracije tisočletja zavezale k zmanjšanju revščine in opredelile razvojne cilje tisočletja. Deklaracija pomeni partnerstvo med bogatimi in revnimi državami v boju proti hudi revščini in za dostojnejše življenje.
II. Izhodišča, cilji in načela
4. Pri oblikovanju ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja izhaja Republika Slovenija iz teh izhodišč: (i) skladnost z vrednotami in razvojnimi usmeritvami slovenske družbe in gospodarstva, (ii) skladnost s cilji mednarodne skupnosti na področju razvoja, še posebno s cilji EU in OZN, ter (iii) skladnost s cilji zunanje politike, katere sestavni del je mednarodno razvojno sodelovanje.
5. Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zakon) v 3. členu opredeljuje cilje Republike Slovenije pri mednarodnem razvojnem sodelovanju, med katerimi so najpomembnejši:
– zmanjševanje revščine s spodbujanjem gospodarskega in družbenega razvoja;
– zagotavljanje miru in varnosti, boj proti aidsu in drugim boleznim, ki pestijo manj razvite države;
– zagotavljanje izobraževanja za vse, trajnostnega razvoja in dobrega vladanja; in
– krepitev dvostranskega in večstranskega sodelovanja s prednostnimi državami.
6. Kot članica EU je Slovenija pri mednarodnem razvojnem sodelovanju prevzela te zaveze:
– prizadevala si bo za povečanje sredstev za razvojno sodelovanje na 0,17 odstotka BDP do 2010 in na 0,33 odstotka BDP do 2015;
– usmeritev razvojne pomoči tudi v najmanj razvite države, tudi v Afriko;
– spoštovanje načel dopolnjevanja, usklajevanja in skladnosti politik;
– spoštovanje dogovorov o delitvi dela med državami članicami ter povečani učinkovitosti razvojnega sodelovanja;
– spoštovanje zavez o skladnosti politik za razvoj na 12-ih področjih (trgovina, okolje, podnebne spremembe, varnost, kmetijstvo, ribištvo, socialna razsežnost globalizacije, zaposlovanje in dostojno delo, migracije, raziskave, informacijska družba, promet in energetika).
III. Geografska prednostna področja
Geografska prednostna področja mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije temeljijo na ciljih in načelih, opredeljenih v Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije.
V okviru izbranih geografskih prednostnih področij bo Republika Slovenija izvajanje svojih programov/projektov uradne razvojne pomoči utemeljila na dveh načinih.
7. Programsko izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja se bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju(3) odvijalo z največ tremi državami – temelji na dejavnem sodelovanju Republike Slovenije pri oblikovanju programov/projektov uradne razvojne pomoči v izbrani državi. Za vsako od teh držav se v presledkih pripravi strateški programski dokument, ki opredeljuje večletni finančni okvir ter področja sodelovanja, dinamiko in izvajalce.
8. Projektno izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja temelji na uresničevanju projektov v državah, ki so izbrane kot geografska prednostna področja za slovensko uradno razvojno pomoč. V teh državah razvojno sodelovanje temelji na projektih, ki so prednostnega pomena za partnersko državo in so usklajeni z vsebinskimi/tematskimi prednostnimi nalogami v tej resoluciji in/ali v sklenjenih dvostranskih sporazumih o razvojnem sodelovanju.
9. Geografska prednostna področja mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije temeljijo na izhodiščih, ciljih in načelih, ki so predstavljeni v poglavju II. Poleg tega so upoštevani še ti dejavniki:
– stopnja družbenega in gospodarskega razvoja v mogoči prejemnici pomoči, pri čemer imajo prednost najmanj razvite države, ki imajo prav zaradi tega največje potrebe po razvojni pomoči;
– dosežena raven institucionalne urejenosti v mogoči prejemnici pomoči, ki zagotavlja, da bo razvojna pomoč učinkovito porabljena, pri čemer imajo prednost države, ki šele oblikujejo svoje zakonodajno in institucionalno okolje in jim prav razvojno sodelovanje z Republiko Slovenijo omogoča pridobivanje znanja in sposobnosti za dobro upravljanje;
– dosežena raven političnih, diplomatskih in gospodarskih odnosov med Republiko Slovenijo in mogočo prejemnico pomoči, pri čemer se upoštevajo zgodovinske, kulturne in gospodarske vezi med državama;
– stopnja prisotnosti drugih donatorjev v mogoči prejemnici pomoči ter možnost usklajenega delovanja z njimi, pri čemer imajo prednost države, v katerih deluje relativno majhno število držav donatoric in ima zaradi tega vstop slovenske razvojne pomoči večjo dodano vrednost;
– dvostranski sporazumi o razvojnem sodelovanju, ki jih je Republika Slovenija sklenila s posameznimi državami v jugovzhodni in vzhodni Evropi.
10. Zahodni Balkan; izhajajoč iz navedenih ciljev, načel in drugih dejavnikov bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju ciljne države Makedonija, Črna gora, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija ter Kosovo pri čemer bo izvajanje programov/projektov pri nekaterih od njih potekalo programsko, pri drugih pa projektno.
11. Vzhodna Evropa, Kavkaz in Srednja Azija; druga geografska prednostna področja za mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije so države vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije. V prihodnjem kratkoročnem obdobju naj bi bilo sodelovanje osredotočeno na dve državi iz te regije: Moldovo in Ukrajino. Potekalo bo projektno. Srednjeročno bo lahko sodelovanje razširjeno tudi na druge države tega območja.
12. Države v razvoju – Afrika; v prihodnjem kratkoročnem obdobju bo slovenska razvojna pomoč v Afriko usmerjana predvsem kot večstranska pomoč ali v sodelovanju z drugimi državami članicami EU, pri čemer bo pomoč potekala projektno. Prednostno bodo podpirani projekti v najmanj razvitih državah celine. Srednjeročno si bo Republika Slovenija glede na prednostna področja, opredeljena na ravni OZN in EU, prizadevala vzpostaviti dejaven program dvostranske razvojne pomoči v eni do dveh afriških državah.
IV. Vsebinsko-tematsko prednostne naloge
13. Merila za izbiro vsebinsko/tematskih prednostnih nalog; tako kot geografske tudi vsebinsko/tematske prednostne naloge mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije izpolnjujejo cilje, opredeljene v Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Razvojna pomoč mora biti usmerjena v tiste vsebinsko/tematske prednostne naloge, za katere pri državi prejemnici obstaja povpraševanje in so izražene v nacionalnih strategijah odpravljanja revščine oziroma strategijah razvoja, za katere je smiselno, da jih donatorji podprejo. Upoštevani so še ti dejavniki:
– usmeritve, sprejete v EU, Združenih narodih ter mednarodnih finančnih ustanovah, ki so mednarodna obveznost Republike Slovenije, pozivajo k zagotavljanju teh ciljev: prilagajanje vplivom podnebnih sprememb, skrb za trajnostno rabo in upravljanje naravnih virov, razvoj dobrega vladanja in izpopolnjevanja institucij, povezanost trgovine in razvoja, oblikovanje regionalnega sodelovanja in prizadevanj za povezovanje, gradnja prometne infrastrukture, razvoj ekološkega kmetijstva in zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano, oblikovanje makroekonomske politike ter dostop do družbenih storitev;
– pozitivne izkušnje, pridobljene s programi/projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja, izvedenimi v preteklosti;
– dvostranski sporazumi o razvojnem sodelovanju, ki jih je Republika Slovenija sklenila z nekaterimi državami jugovzhodne in vzhodne Evrope, saj določajo področja, na katera naj se osredotoča dvostransko sodelovanje.
14. Humanitarna pomoč in postkonfliktna pomoč; humanitarna pomoč in postkonfliktna pomoč Republike Slovenije se deli na pomoč v krizah, kot so na primer naravne in druge nesreče, spopadi ipd., ter na redno humanitarno in postkonfliktno pomoč. Ta bo usmerjana predvsem v:
– zmanjševanje revščine in lakote,
– protiminsko delovanje ter
– pomoč otrokom v postkonfliktnih situacijah.
15. Družbene storitve; Republika Slovenija bo svojo mednarodno razvojno sodelovanje usmerila v zagotavljanje tistih družbenih storitev in družbene infrastrukture, v katerih ima naša država primerjalne prednosti v odnosu na druge donatorje. To so zlasti:
– vzpostavljanje in krepitev državnih in drugih ustanov, potrebnih za kakovosten razvoj države, predvsem v (i) socialni politiki (skupaj z zdravstvom) in politiki izobraževanja na vseh ravneh, (ii) reformi javnih financ, (iii) posodobitvi javne uprave in lokalne samouprave ter (iv) pri usposabljanju administracije za približevanje EU;
– znanstveno-tehnološko sodelovanje skupaj z gradnjo povezljivih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti za podporo izobraževanju in raziskovanju ter kulturnemu, tehnološkemu in gospodarskemu razvoju;
– izobraževanje strokovnjakov iz ciljnih držav, zlasti (i) štipendiranje različnih oblik izobraževanja iz ciljnih držav v Republiki Sloveniji ter (ii) pomoč pri programih izobraževanja za izbrane skupine prebivalstva v ciljnih državah;
– krepitev zmožnosti civilne družbe ter različnih nevladnih organizacij in družbenih skupin.
16. Gospodarske storitve in infrastruktura; izhajajoč iz navedenih meril, dosedanjih priporočil ter upoštevajoč izražen interes (slovenskih) gospodarskih organizacij za vključevanje v projekte na področju gospodarske infrastrukture bo Republika Slovenija svojo mednarodno razvojno sodelovanje osredotočala tudi na te gospodarske storitve in infrastrukturo:
– projektiranje in gradnja oziroma obnova javne infrastrukture (kot npr. prometne, telekomunikacijske, energetske, zdravstvene in izobraževalne) ter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije;
– poslovne storitve, usmerjene v spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij ter v njihovo internacionalizacijo.
17. Multisektorske in horizontalne oblike pomoči; Republika Slovenija bo prednostno usmerjala svoje mednarodno razvojno sodelovanje v ta multisektorska oziroma horizontalna področja:
– projektiranje in gradnja oziroma obnova okoljske infrastrukture, izvajanje programov za prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, učinkovita raba neobnovljivih virov in trajnostno gospodarjenje z obnovljivimi viri, doseganje prehranske neodvisnosti in dostop do ustrezne pitne vode;
– dobro upravljanje ter krepitev pravne države s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju enakih možnosti;
– izvajanje projektov civilno-vojaškega sodelovanja, s katerimi se prispeva k umiritvi razmer na kriznem območju (z operacijami v podporo miru).
V. Razvoj in koncentracija geografskih prednostnih področij ter vsebinsko/tematskih prednostnih nalog razvojnega sodelovanja
18. Razvoj geografskih prednostnih področij ter vsebinsko/tematskih prednostnih nalog; geografska prednostna področja in vsebinsko/tematske prednostne naloge so dinamična skupina, ki se spreminja. Prednostna področja in naloge, opredeljene v III. in IV poglavju, so predvidene za prihodnje srednjeročno obdobje. Prednostna področja in naloge se morajo odzivati na spremembe v državah prejemnicah kakor tudi na spremembe v Republiki Sloveniji kot članici EU. S povečevanjem obsega uradne razvojne pomoči in s krepitvijo kadrovskih in organizacijskih zmožnosti bo v nekaj letih naša država lahko razširila geografska prednostna področja in vsebinsko/tematske prednostne naloge.
19. Geografska ter vsebinsko/tematska koncentracija razpoložljive uradne razvojne pomoči; Republika Slovenija bo usmerila (i) okrog 80 odstotkov svoje razpoložljive uradne razvojne pomoči v programe/projekte, ki so prednostni po geografskem ali vsebinsko/tematskem merilu, ter (ii) najmanj 50 odstotkov te pomoči v programe/projekte, ki so sočasno prednostni po geografskem in vsebinsko/tematskem merilu.
20. Predvideni delež sredstev za humanitarno pomoč in postkonfliktno pomoč; Republika Slovenija bo okoli 10 odstotkov svoje razvojne pomoči usmerila v te programe. Ta sredstva se nadalje delijo na redno pomoč in pomoč v izrednih razmerah; za redno humanitarno in postkonfliktno pomoč bo namenjenih do 75 odstotkov celotnega obsega rezerviranih sredstev, preostala sredstva pa bodo namenjena financiranju humanitarne pomoči v izrednih razmerah. Ob nezadostnem obsegu sredstev za pomoč v izrednih razmerah iz tega vira se manjkajoči del financira iz drugih proračunskih virov, tudi iz splošne proračunske rezerve.
VI. Projekcija obsega uradne razvojne pomoči do leta 2015 in predvideni viri njenega financiranja
21. Rast skupnega obsega uradne razvojne pomoči; v skladu z mednarodno sprejetimi zavezami si bo Republika Slovenija prizadevala, da do leta 2010 doseže uradno razvojno pomoč, ki bo enakovredna 0,17 odstotka BDD, do leta 2015 pa 0,33 odstotka BDD.
22. Proračun države kot vir sredstev uradne razvojne pomoči; uradna razvojna pomoč Republike Slovenije bo tudi v tem obdobju v celoti financirana iz sredstev državnega proračuna. Sedanji proračunski sistem načrtovanja, upravljanja in porabe zagotavlja dovolj prožnosti za uresničevanje začrtanih ciljev države pri mednarodnem razvojnem sodelovanju, tako da vsaj v prihodnjem kratkoročnem obdobju ni potrebno oblikovanje posebnega proračunskega dokumenta. Dolgoročno bo vlada zagotovila koncentracijo načrtovanja in porabe sredstev, saj se bo obseg uradne razvojne pomoči Republike Slovenije progresivno zelo povečal. Temu primerno bo vlada oblikovala ustrezno organizacijsko strukturo za programiranje in organizacijo izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja ter zagotovila ustrezno obliko koncentracije proračunskih sredstev.
Medresorsko delovno telo za načrtovanje, usklajevanje, spremljanje izvajanja in vrednotenje mednarodnega razvojnega sodelovanja RS bo najpozneje do 15. januarja 2009 oblikovalo delovno skupino za pripravo predlogov organizacijske strukture za programiranje in organizacijo izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja ter ustrezne oblike koncentracije proračunskih sredstev po letu 2010. Delovna skupina bo pripravila prvo poročilo do konca maja 2009.
23. Izpopolnitev sistema za celovito spremljanje sredstev, namenjenih uradni razvojni pomoči; Republika Slovenija bo izpopolnila sedanji sistem zbiranja podatkov o obsegu in strukturi uradne razvojne pomoči. Ta sistem mora zagotavljati, da bodo podatki o uradni razvojni pomoči države kakovostni, to je povsem usklajeni z metodologijo OECD-ja, in da bodo pripravljeni čim prej.
VII. Usmeritve za vzpostavitev celovitega sistema mednarodnega razvojnega sodelovanja
24. Načela za vzpostavitev celovitega sistema mednarodnega razvojnega sodelovanja; uresničevanje ciljev ter zagotavljanje učinkovite porabe proračunskih sredstev, namenjenih uradni razvojni pomoči, zahtevajo vzpostavitev organizacijsko-upravljavske strukture, ki bo omogočala doseganje zastavljenih usmeritev in bo hkrati usklajena s standardi EU ter OECD za uradno razvojno pomoč. Poleg tega mora sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije spoštovati tudi načelo organizacijske racionalnosti.
25. Institucionalna struktura za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja v prihodnjem srednjeročnem obdobju; izhajajoč iz osnovnih mednarodnih načel za kakovostno organiziranje in upravljanje mednarodnega razvojnega sodelovanja ter temelječ na rešitvah, ki jih predvideva zakon, bo za prihodnje srednjeročno obdobje Republika Slovenija okrepila organizacijsko strukturo kot sestavni del Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije z ustrezno stopnjo samostojnosti. Prilagojena bo posebnostim upravljanja uradne razvojne pomoči in se bo prilagajala naraščajočemu obsegu uradne razvojne pomoči.
26. Načrtovanje, izvajanje in nadzor mednarodnega razvojnega sodelovanja; načrtovanje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Republiki Sloveniji bo potekalo na treh ravneh: na ravni strateškega, letnega in izvedbenega načrtovanja. Glavni akt strateškega načrtovanja je resolucija. Na ravni vlade je podprta s srednjeročno strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki je vsebinska osnova za pripravo letnih programov tovrstnega mednarodnega sodelovanja države. Izvedbeno načrtovanje, sama izvedba oziroma organizacija izvedbe, sprotni nadzor in ovrednotenje ter delno poročanje bodo potekali na ravni Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in na ravni ministrstev, drugih državnih organov in pooblaščenih ustanov. Celovito poročanje o doseženih ciljih in dosežkih razvojnega sodelovanja države bo potekalo centralizirano, prek Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, kar bo omogočalo dodatni nadzor, kot je sicer predviden za vse druge proračunske izdatke, torej prek Računskega sodišča in Državnega zbora.
27. Izobraževanje za razvoj in ozaveščanje javnosti; za razvoj sistema in politike Republike Slovenije pri mednarodnem razvojnem sodelovanju je pomembno, da se del uradne razvojne pomoči države nameni izobraževanju za razvoj in ozaveščanje javnosti. Slovenska družba in politika morata razumeti svetovno dogajanje, njegove vzroke in posledice ter se zavedati povezanosti lokalne in svetovne razsežnosti. Izobraževanje za razvoj oziroma svetovno izobraževanje je tisti del razvojne politike, ki soustvarja razmere za njeno učinkovitost in z ozaveščanjem javnosti tudi zagotavlja podporo evropski in državni politiki pomoči državam v razvoju.
28. Vloga ustanov, ki jih je vlada Republike Slovenije ustanovila ali soustanovila za zagotavljanje uradne razvojne pomoči, ter vloga mednarodnih ustanov s sedežem v naši državi. Posebna skupina izvajalcev razvojne pomoči v Republiki Sloveniji so ustanove, ki jih je vlada Republike Slovenije ustanovila oziroma soustanovila za razvojno pomoč (kot na primer ITF, CEP, CEF, Ustanova Skupaj, CMSR). To so ustanove, ki so bile ustanovljene za mednarodno razvojno sodelovanje na posameznem vsebinskem oziroma tematskem področju. Za obe vrsti ustanov velja načelo, da država kot njihova ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica iz proračunskih sredstev, namenjenih razvojnemu sodelovanju, zagotavlja sredstva za njihovo osnovno delovanje ob pogoju, da pripravijo in izvedejo ustrezen program dela. Te ustanove se lahko s svojimi projekti oziroma programi potegujejo tudi za druga sredstva razvojne pomoči Republike Slovenije kakor tudi za sredstva iz drugih virov, seveda za projekte oziroma programe s področja njihovega delovanja.
29. Vloga občin in pokrajin v sistemu programiranja in izvajanja projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja; občine in pokrajine bodo imele možnost potegovati se za sredstva, ki bodo iz državnega proračuna namenjena za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Občine in pokrajine bodo pri mednarodnem razvojnem sodelovanju zastopala reprezentativna združenja lokalnih in regionalnih oblasti.
30. Vloga civilne družbe v sistemu programiranja in izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja; Republika Slovenija si bo prizadevala za čim celovitejšo vključitev civilne družbe v sistem programiranja in v sistem izvajanja in vrednotenja mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Nevladne organizacije se bodo lahko skupaj z drugimi zainteresiranimi pravnimi osebami potegovale za sredstva, ki jih bo država namenjala za posamezne oblike mednarodnega razvojnega sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena razvoju majhnih in institucionalno šibkih nevladnih razvojnih organizacij ter spodbujanju združevanja, katerega namen je krepitev mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Z razpisi, ki bodo prilagojeni značilnostim teh skupin dejavnikov, bo država finančno podpirala njihove programe/projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja kakor tudi njihovo institucionalno krepitev.

(1) Republika Slovenija v skladu z Zakonom o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije utemeljuje svoje mednarodno razvojno sodelovanje na opredelitvah in metodoloških usmeritvah OECD. V skladu s temi usmeritvami se uradna razvojna pomoč deli na večstransko in dvostransko razvojno pomoč, pri čemer je v tej resoluciji prva razdeljena na nadaljnji dve skupini: i) institucionalno večstransko pomoč (sestavljajo jo vplačila v kapital in v redne operacije mednarodnih organizacij, vplačila v proračun EU in EDF, namenjena uradni razvojni pomoči), (ii) programsko večstransko pomoč (sestavljajo jo vsi preostali prenosi mednarodnim organizacijam). V tej resoluciji se uporablja še pojem razpoložljiva uradna razvojna pomoč. Ta je seštevek programske večstranske pomoči in dvostranske pomoči oziroma tisti del celotne uradne razvojne pomoči, o katerega uporabi Republika Slovenija kot država donatorica odloča popolnoma samostojno.
(2) Skupno stališče Sveta in predstavnikov vlad držav članic ter Evropskega parlamenta in Komisije »Evropsko soglasje o razvoju«, 2005.
(3) V resoluciji sta opredeljeni dve obdobji: (i) kratkoročno (do leta 2010) in (ii) srednjeročno obdobje (do leta 2015).