Za izvrševanje 83. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se urejajo elementi trajanja izmene, merila za oblikovanje izmen ter drugi pogoji, ki se nanašajo na trajanje posameznih izmen, prekinitve dela v izmenah, odmor, počitek, posebnosti urejanja nočnega dela in druga vprašanja, povezana z delom v izmenah za izvršilne železniške delavce.
(2) Ta uredba prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive Sveta 2005/47/ES z dne 18. julija 2005 o Sporazumu med Skupnostjo Evropskih železnic (CER) in Evropsko Federacijo delavcev v prometu (ETF) o določenih vidikih delovnih pogojev mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve v železniškem sektorju (UL L št. 195 z dne 27. 7. 2005, str. 15).

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za upravljavca javne železniške infrastrukture ter za lastnika industrijskih tirov ali prog drugih železnic in tiste subjekte, ki opravljajo prevoze na njih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: delodajalci), in za izvršilne železniške delavce, zaposlene pri njih.
(2) Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za prevoznike, ki opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu ter zagotavljajo vleko vlakov na območju Republike Slovenije in pri opravljanju interoperabilnih čezmejnih storitev v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: delodajalci), in za izvršilne železniške delavce, zaposlene pri njih.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »interoperabilne čezmejne storitve« so čezmejne storitve, za katere morajo upravljavci in prevozniki predložiti vsaj dve varnostni spričevali, kot ju določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29);
2. »mobilni delavec, ki opravlja interoperabilne čezmejne storitve« je izvršilni železniški delavec, ki v dnevni izmeni kot član vlakovnega osebja opravlja interoperabilne čezmejne storitve več kot eno uro (v nadaljnjem besedilu: mobilni delavec);
3. »počitek« je vsako obdobje, ki ni delovni čas;
4. »nočni čas« je čas med 23. in 6. uro naslednjega dne;
5. »nočna izmena« je vsaka izmena, ki traja najmanj tri ure v nočnem času;
6. »počitek zdoma« je dnevni počitek, ki ga mobilni delavec ne more prebiti v kraju svojega siceršnjega prebivališča;
7. »delovni čas« je vsako obdobje, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z veljavno zakonodajo in prakso.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja železniški promet, in zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.

Izmena izvršilnih železniških delavcev je delovni čas od prihoda delavca na delo do odhoda z dela, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, in čas odmora med delom, če ni s to uredbo določeno drugače.

(1) V čas trajanja izmene se štejejo:
– čas priprave na delo,
– čas dela,
– čas prekinitve dela do največ dve uri,
– čas, potreben za dokončanje dela,
– čas režijskega potovanja v teku izmene.
(2) Čas priprave na delo je čas, ki se prične z evidentiranim prihodom delavca na delovno mesto ob času in v kraju, ki je določen s pogodbo o zaposlitvi oziroma z razporedom dela, ki določa kraj nastopa dela. Namenjen je seznanitvi delavca z razmerami (pisne odredbe delodajalca, spremembe v prometu vlakov in druge okoliščine, ki vplivajo na varen, urejen in neoviran promet) in opravljanju nalog, ki jih predpiše delodajalec za določeno delovno mesto ali so določene s podzakonskimi predpisi, ki urejajo varen železniški promet. Čas priprave na delo se konča, ko delavec prične z delom. Če je za delovno mesto določena pisna primopredaja službe, se za pričetek dela šteje čas, ko delavec prevzame delo in to potrdi s podpisom pisne primopredaje ter vpisom ure in minute. Časovni normativ pisne primopredaje dela traja toliko, kot je določen z aktom delodajalca, vendar ne manj kot 5 minut. Delavcu, ki delo prevzema, se čas primopredaje ne šteje v čas trajanja izmene.
(3) Čas dela v izmeni je čas, v katerem delavec dela in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ter v skladu z zahtevami in navodili delodajalca. V čas dela v izmeni se všteva tudi čas obveznega strokovnega izpopolnjevanja. Delavec v času obveznega strokovnega izpopolnjevanja ni dolžan opravljati drugih del po pogodbi o zaposlitvi, ki z njim niso povezana.
(4) Delodajalec mora delavcu med trajanjem izmene zagotoviti odmor med delom, na način, ki ne ogroža varnosti železniškega prometa. Odmor se določi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, praviloma v enkratnem trajanju, razen v primerih, ko je treba zaradi tehnološkega procesa ali dolžine trajanja izmene določiti odmor v dveh delih, pri čemer en del na sme biti krajši od 30 minut. V času odmora delavec ni na razpolago delodajalcu.
(5) Čas prekinitve dela do največ dve uri se šteje v čas izmene. V času prekinitve dela delavec ne opravlja dela, vendar mora biti na razpolago delodajalcu.
(6) Čas, potreben za dokončanje dela, je čas, ki je namenjen opravilom, povezanim s primopredajo dela in drugimi nalogami, ki jih za določeno delovno mesto predpiše delodajalec ali so predpisane s podzakonskimi predpisi, ki urejajo varen železniški promet. Z zaključkom teh opravil oziroma s podpisom delavca, ki pisno predaja delo, se izmena izvršilnega železniškega delavca konča.
(7) Režijsko potovanje je z razporedom dela ali po nalogu delodajalca odrejena napotitev delavca iz kraja, kjer je delavec evidentiral prihod na delo, ali iz kraja, kjer je določen čas že opravljal svoje delo, v drug kraj, da bi tam zaradi potreb delovnega procesa nadaljeval z delom. Režijsko potovanje je tudi povratek delavca z dela v kraj, kjer evidentira konec dela.

(1) Delodajalec za delo izvršilnih železniških delavcev določi trajanje posamezne izmene, glede na vozni red, obseg ter organizacijo prometa in drugih delovnih procesov ter glede na oceno tveganja delovnega mesta za nevarnost poškodb ali zdravstvenih okvar in oceno stopnje samostojne odgovornosti izvršilnega železniškega delavca za varnost železniškega prometa.
(2) Delodajalec ne sme določiti trajanja posamezne izmene, ki bi bila daljša kot 12 ur.
(3) Trajanje izmene, ki je določena v prejšnjem odstavku, se lahko podaljša za največ dve uri zaradi resne nesreče, nesreče ali incidenta ali zaradi naravne nesreče, če se delavec čuti zmožnega za opravljanje dela.
(4) Posamezna izmena ne sme trajati manj kot osem ur, razen v izjemnih primerih, ko lahko traja najmanj šest ur.

Če je v izmeno vključena prekinitev dela, ki traja več kot dve uri, izvršilnemu železniškemu delavcu pa ni zagotovljen ustrezen počitek v skladu s tretjim odstavkom 83. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu, se ta prekinitev šteje v čas trajanja izmene, pri določanju trajanja izmene pa je potrebno upoštevati, da skupni čas dela v izmeni pred prekinitvijo, čas prekinitve nad dve uri in čas dela v izmeni po prekinitvi ne presega maksimalno možnega trajanja izmene.

Čas vožnje vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene v eni izmeni je seštevek časov vseh neprekinjenih voženj in ne sme biti daljši od deset ur.

(1) Čas neprekinjene vožnje vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene je čas, ko vlečno ali motorno vozilo za posebne namene vozi, in vse ustavitve, ki so krajše od deset minut, ne glede na to, ali gre za vožnjo vlaka ali premik.
(2) Po štirih urah neprekinjene vožnje mora delodajalec delavcu, ki upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene, zagotoviti najmanj 30 minut prekinitve, razen če takrat začne z dnevnim ali tedenskim počitkom. Če še ni koriščen odmor med delom, se namesto prekinitve koristi odmor.

Če delo, ki je organizirano v izmenah, vključuje tudi nočne izmene, mora biti zagotovljena njihova periodična izmenjava. Dovoljene so največ tri zaporedne nočne izmene v tednu, med katerimi je potrebno zagotoviti počitek, ki mora biti najmanj dvakrat daljši, kot je trajanje izmene, najmanj pa 12 ur, če izmena traja šest ur ali manj.

(1) Delodajalci morajo za vsakega posameznega izvršilnega delavca vzpostaviti, voditi in nadzirati evidenco, iz katerih bo razvidno, da niso bile kršene določbe te uredbe, najmanj pa z naslednjimi podatki:
– trajanje počitka pred nastopom izmene v urah in minutah,
– ura in minuta pričetka izmene,
– ura in minuta konca izmene,
– skupni čas trajanja izmene in čas prekinitev, ki so trajale več kot dve uri,
– mesečno število opravljenih ur dela,
– število opravljenih ur nočnega dela.
(2) Za izvršilne železniške delavce, ki upravljajo železniško vozilo, morajo evidence vsebovati še naslednje podatke:
– uro in minuto pričetka vožnje vlaka,
– uro in minuto konca vožnje vlaka,
– skupni čas vožnje vlakov in premika.
(3) Evidence vodi delodajalec v pisni ali elektronski obliki.
(4) Delodajalec evidenco hrani najmanj eno leto. Rok hranjenja začne teči po izteku leta, v katerem je evidenca nastala.

To poglavje se lahko uporablja tudi za lokalni in regionalni čezmejni potniški promet ter za čezmejni tovorni promet, ki ne presega razdalje 15 kilometrov čez mejo, ter za vlake na čezmejnih progah, ki se začnejo in končajo na javni železniški infrastrukturi Republike Slovenije, in ki uporabljajo infrastrukturo druge države članice, ne da bi se tam ustavili.

(1) Dnevnemu počitku zdoma mora slediti dnevni počitek na domu.
(2) Prevoznik je dolžan poskrbeti za ustrezno namestitev mobilnega osebja med počitkom zdoma.

(1) Če delovni čas strojevodje traja dlje kot osem ur, se mu med delovnim časom zagotovi odmor najmanj 45 minut.
(2) Če delovni čas traja med šestimi in osmimi urami, je ta odmor dolg najmanj 30 minut in je zagotovljen med delovnim časom.
(3) Obdobje dneva in trajanje odmora morata biti taka, da se delavec lahko dejansko odpočije.
(4) Odmori se lahko med delovnim časom prilagodijo v primeru zamude vlakov.
(5) Del odmora se zagotovi med 3. in 6. uro dela.
(6) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja, če sta strojevodja dva. V tem primeru in za drugo vlakovno osebje, ko niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, se pogoji zagotavljanja odmora določijo na podlagi določb zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(1) Vsak mobilni delavec je upravičen do najmanj 24 ur neprekinjenega počitka v vsakem sedemdnevnem obdobju, k čemur se prišteje še 12 ur dnevnega počitka na domu.
(2) Vsak mobilni delavec je na leto upravičen do 104 24-urnih počitkov, vključno z 52 24-urnimi tedenskimi počitki, vključno:
– z 12 dvojnimi počitki (48 ur, k čemur se prišteje 12-urni dnevni počitek), vključno s soboto in nedeljo, in
– z 12 dvojnimi počitki (48 ur, k čemur se prišteje 12-urni dnevni počitek) brez zagotovila, da bosta vključeni sobota in nedelja.

(1) Čas vožnje ne sme med dvema dnevnima počitkoma trajati dlje kot devet ur v dnevni izmeni in dlje kot osem ur v nočni izmeni.
(2) Najdaljši čas vožnje v obdobju dveh tednov je omejen na 80 ur.

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in zaposluje druge osebe, če dovoli, da mobilni delavec opravlja delo v nasprotju z določbami o dnevnem počitku zdoma (13. člen), odmorih (14. člen), tedenskem počitku (15. člen) in časom vožnje (16. člen).
(2) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o merilih za delo v izmenah za železniške delavce, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (Uradni list SFRJ, št. 13/81, 31/81 in 2/82).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 14. decembra 2008.