Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, Uradni list RS, št. 17/06, 20/06, 28/06 Skl. US: U-I-51/06-5, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 OdlUS: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07, Uradni list RS, št. 45/04 – ZdZPKG, 86/04, 7/05 Skl. US: U-I-19/05-5, 23/05 – UPB1, 34/05 Odl. US: U-I-19/05-11, 44/05, 55/05 – UPB2, 40/06 (51/06 popr.), 70/06 – UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: U-I-69/06-16, 3/07 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.), 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) in Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96 in 59/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 13. redni seji dne 30. 6. 2008 sprejel

Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe z vodo, upravljavce vodovodov na območju občine, obveznosti upravljavcev in uporabnikov, pogoje priključitve na javni vodovod, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom vode, pogoje za prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje, pogoje za odvzem vode iz hidrantov, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Občini Slovenska Bistrica in prenos javnih vodovodnih sistemov v last Občine Slovenska Bistrica.

(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:
– poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan, ali
– stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.

(1) Javno službo oskrbo s pitno vodo Občina Slovenska Bistrica zagotavlja skladno z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o gospodarskih javnih službah.
(2) Občina Slovenska Bistrica sklene pogodbe za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe z izvajalci po priloženi shemi.
(3) Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Slovenska Bistrica so: Komunala Slovenska Bistrica, KS Zgornja Ložnica, KS Zgornja Polskava, KS Tinje in OKP Rogaška Slatina.
(4) Vsi upravljavci morajo delovati skladno z veljavno zakonodajo.

(1) Pri določitvi upravljavcev zasebnih vodovodov mora občina upoštevati, da mora imeti zasebni vodovod znanega upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem na tem območju ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(1) Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja upravljajo upravljavci po shemi področij in v okviru storitev javne službe zagotavljajo:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine pitne vode odvzete iz vodnih virov, zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. pripravo in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
18. vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).
(2) Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz osme točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
5. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
6. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
7. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
8. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
9. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
10. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
11. uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo;
12. upravljavec, strokovno usposobljena služba, ki upravlja z vodovodnimi sistemi, skladno z veljavno zakonodajo;
13. nedovoljen odvzem pitne vode so vsi odjemi pitne vode, ki so v neskladju s tem odlokom in zakonodajnimi predpisi.

Vodooskrba v Občini Slovenska Bistrica se zagotavlja pod pogoji, določenimi s tem odlokom in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96) ter veljavno zakonodajo.

Lastnik javnega vodovoda v upravljanju in vzdrževanju podjetja Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. je Občina Slovenska Bistrica, ostala infrastruktura oskrbe s pitno vodo je v lasti upravljavcev navedenih v tretjem odstavku 3. člena tega Odloka.

Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne oskrbe s pitno vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.

(1) Uporabniki javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene, tudi za požarnovarnostno funkcijo.
(2) Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s kakovostno pitno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonodajo in s predpisi Občine Slovenska Bistrica oziroma upravljavcev javnega vodovoda.

(1) Komunala Slovenska Bistrica v roku treh mesecev po uveljavitvi tega Odloka pripravi Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda, ki ga potrdi občinski svet.
(2) Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda za celotno območje Občine Slovenska Bistrica.

Objekti in naprave upravljavca so:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali zmanjševanje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

(1) Objekti in naprave uporabnikov:
– interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno (obračunsko) mesto ali s pogodbo dogovorjeno odjemno mesto;
– vodovodi priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
– vodomerni jašek ali niša;
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim odjemnim mestom.
(2) Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške, z njimi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške.

Naprave in objekti upravljavca se glede na namen uporabljajo za individualno ali za skupno rabo. Vse naprave in objekti so namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za katere ta odlok izrecno določa, da so namenjeni skupni rabi.

(1) Naprave in objekti za skupno rabo so:
– objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja);
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.
(2) Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti občine se financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in proračuna Občine Slovenska Bistrica.
(3) Upravljavci javne infrastrukture v lasti Občine Slovenska Bistrica, so dolžni vsako leto, najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto, predložiti občinski strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav in objektov.

Upravljavci vzdržujejo evidence vodovodnega omrežja skladno z veljavno zakonodajo. Upravljavci so dolžni hraniti evidenco izdanih soglasij za priključitev objektov na javni vodovod.

(1) Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev vsakega novega objekta na javni vodovod obvezna.
(2) Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške. Vodomerni jašek vključno z montažo je strošek uporabnika, prevezave vodomernih mest pa strošek upravljavca.

(1) Priključitev na javni vodovod je možna le z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema.
(2) V večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko enoto in so opremljeni za atomatski prenos podatkov do upravljavca.
(3) Vodomeri individualnih hiš morajo biti opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabo vode na objektu.

(1) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.
(3) Investitor in uporabnik sta dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca.

(1) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).

(1) Upravljavec opravlja na območju Občine Slovenska Bistrica na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve;
– izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta;
– izdaja projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin je:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve.
(3) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek;
d) k soglasju za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– oceno predvidene porabe vode,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– predviden datum odstranitve začasnega priključka.
(4) Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
(5) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.

Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.

(1) Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij:
– predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
– če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja,
– predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na zahtevo uporabnika ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ v primeru, da se objekt, ki je v lasti uporabnika, določenega po tem odloku, priključuje na lokalno komunalno infrastrukturo ali da predmetni objekt povečuje priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo.
(2) Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
(3) Priključek se izvede za vsak objekt posebej.
(4) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Soglasje oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo upravljavci tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo (vodovodni sistemi, ki jih ne upravlja upravljavec oziroma ne sodijo med javne vodovode), kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– profil vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.

(1) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
(2) Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
(3) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo.

(1) Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišč oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti pooblaščenim osebam upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja.
(2) Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim manjši.

(1) Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in v register priključkov in hidrantov.
(2) Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja so zajeti v tarifni postavki, ki se zaračuna ob ceni vode.

Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda na območju Občine Slovenska Bistrica.

(1) Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.
(2) Ne glede na izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
(3) Navezave novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.

Prenos tistega sistema, ki še ni uradno prenesen v upravljanje izvajalcu javne gospodarske službe, se opravi zapisniško v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. Za prenos vodovodnega sistema se smiselno uporablja vsebina 33. člena tega odloka.

(1) Za prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema, ki ima status javnega vodovoda, v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, vpis v kataster in evidenco priključkov in hidrantov, vpis v evidenco osnovnih sredstev in navedbo njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira, vodno dovoljenje);
b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje;
c) izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom;
d) sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun;
e) izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
(2) Postopek prevzema mora biti izveden in dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.
(3) Postopek prevzema po pooblastilu občine lahko opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo.

(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
(2) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
(3) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

Viri financiranja javne službe so:
– cena porabljene pitne vode,
– tarifni sistem obračuna ob ceni vode,
– komunalni prispevek,
– sredstva občinskega proračuna za infrastrukturo v lasti občine.

(1) Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.
(2) V času gradnje gradbenih objektov se izvede gradbiščni priklop vode. Gradbiščni priklop vode se izvede za dobo največ dveh let. V času uporabe gradbiščnega priklopa se zaračunava gospodarska tarifa porabe pitne vode.
(3) Po preteku roka za gradbiščni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo za podaljšanje gradbiščnega priklopa na sedežu upravljavca. V nasprotnem primeru upravljavec gradbiščni priklop prekine.

(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Tip in velikost vodomera se določi v skladu s projektom. Mesto namestitve vodomernega jaška določi upravljavec. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku dveh let od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka.
(4) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
(5) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
(6) Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki tarifnega sistema obračuna, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za redne preglede. Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.
(2) Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, kolikor dvomi v njegovo točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(3) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.
(4) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremeni lokacijo priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.

Vodomeri v interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda skleneta o tem posebno pogodbo.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera. Cena kubičnega metra vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev.
(2) Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme občinski svet, skladno z veljavnimi predpisi v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera posebej.
(2) Upravljavec dvakrat letno izvede obračun porabljene vode za vsakega uporabnika. Pri pravnih osebah z višjo porabo vode od republiškega povprečja opravi odčitke obračunskih vodomerov praviloma mesečno, brez upoštevanja števila odčitkov zaradi spremembe cene, okvar ali zamenjave vodomerov.

Uporabniki – fizične in pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno (akontacija). Akontacija se določi na podlagi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.

(1) Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način.
(2) Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

(1) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, kolikor je ta določen s pisnim soglasjem strank priključenih na internem vodovodnem priključku.
(2) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom in pooblaščenega upravljavca internega vodovoda ni določenega, upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode lastniku nepremičnine.
(2) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa.
(3) Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi, med porabniki dogovorjenih razmerij in kriterijev, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov. Določilo člena velja le za obstoječe stanje.

Uporabnik mora plačati račun v roku, navedenem na položnici oziroma na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.

Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu položnice oziroma računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor ne zadrži plačila. Če porabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 45 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode brez ponovnega opomina, o čemer pa mora biti uporabnik v prvem opominu že opozorjen.

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode, pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno.

V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

(1) Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih:
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju,
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali ni v skladu s soglasjem upravljavca,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti v 45 dneh po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode,
– z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode,
– če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
(2) Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi ustrezne embalaže na njegovem matičnem naslovu.

(1) Upravljavec ukine priključek tako da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
(2) Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec na stroške lastnika infrastrukture.

(1) Odvzem vode iz hidrantov je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode kot je:
– čiščenje ulic, cest in trgov,
– zalivanje parkov in javnih nasadov,
– izpiranje kanalov,
– utrjevanje cestišč in druga gradbena dela,
– potrebe javnih prireditev,
– potrebe gasilskih vaj,
– polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.)
se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba.
(2) Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki ga registrira upravljavec.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe 54. člena tega odloka.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.

(1) Iz hidrantov se sme odvzemati voda brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Zaradi registracije odvzete vode, je potrebno najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidranta. Upravljavec po obvestilu nemudoma pregleda hidrant in o morebitnih poškodbah obvesti uporabnika hidranta.
(2) Za uporabo hidrantov v lasti uporabnika (interni hidranti), ki se napaja direktno iz javnega vodovoda in je brez vodomera, veljajo prav tako določbe tega poglavja. Te hidrante plombira upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni dan.

(1) Upravljavec je dolžan porabo vode stalno nadzirati. V primeru čezmerne porabe oziroma pomanjkanja vode, lahko izda navodilo za racionalno porabo vode, ki so ga uporabniki dolžni upoštevati.
(2) V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V teh primerih mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere in poročati pristojnim občinskim službam.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno varnost.

Upravljavec zagotavlja izvajanje monitoringa kvalitete vode skladno z veljavno zakonodajo in uvedenim HACCP sistemom. Analize pitne vode morajo biti dostopne vsakemu uporabniku na sedežu upravljavca.

Uporabnik lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z vzorčenjem na lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi plačnik stroškov analiz kvalitete vode.

Upravljavec ima pri oskrbi z vodo zraven nalog iz 5. člena še naslednje obveznosti:
a) zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,
b) redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
c) kontrolirati hišne priključke,
d) redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonodajo Republike Slovenije ali na zahtevo uporabnika, kot to določa drugi odstavek 38. člen tega odloka,
e) redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,
f) kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovodni sistem,
g) obveščati uporabnike o času trajanja in izvajanja ukrepov ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno,
h) odčitovati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem sistemu,
i) izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot do določa ta odlok,
j) organizirati preskrbo v primeru izrednih razmer in poročati o nastopu izrednih razmer pristojnim občinskim organom,
k) sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo,
l) preizkušati in vzdrževati hidrante in hidrantno omrežje,
m) opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, kolikor je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
n) meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih,
o) upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda na območju Občine Slovenska Bistrica, pri posegih v prostor,
p) pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za hidrantno omrežje,
q) načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov,
r) zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji,
s) voditi evidence opravljenih storitev javne službe v skladu s 25. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo,
t) voditi evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov v skladu s 26. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo,
u) izdelati program oskrbe s pitno vodo in ga izvajati v skladu z 28. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo,
v) posredovati poročilo o izvajanju javne službe v skladu z 29. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali bi lahko vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
a) predhodno pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (21. člen tega odloka),
b) priključiti se na javni vodovod v skladu s III. poglavjem tega odloka,
c) redno vzdrževati interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih zaščititi pred zmrzovanjem in redno čistiti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala,
d) zaščititi pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
e) dovoliti vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzema vzorcev vode,
f) kontrolirati stvarno porabo vode in jo primerjati z dovoljeno ob priključitvi,
g) javljati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
h) pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
i) redno plačevati vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov,
j) urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočati upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
k) upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali upravičene prekinitve dobave vode iz 50. člena tega odloka,
l) pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja,
m) povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi izvajanja del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

(1) Izvajalci gradbenih del in upravljavci drugih infrastrukturnih objektov morajo pred pričetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 1,5 m od osi vodovodnega cevovoda) pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
(2) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipavati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali objektih in ovira njihovo delovanje in vzdrževanje.
(3) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem upravljavca vodovodnega sistema in pod pogoji, ki jih upravljavec določi.
(4) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca.
(5) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi in globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. Nastali stroški bremenijo investitorja.

(1) Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic, trgov in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
a) oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
b) redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
c) vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
d) nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
e) monitoring količine iz vodnih virov odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
f) obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
g) meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(1) V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami tega pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:
a) vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
b) vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
c) vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
d) vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.
(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa strokovni nadzor.

Z globo 1400 € se kaznuje upravljavec:
a) če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. in 63. člena tega odloka,
b) če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 23. člena tega odloka,
c) če prekine dobavo vode v nasprotju z VIII. poglavjem členom tega odloka.

(1) Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če:
a) se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (21. člen),
b) se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (17. člen),
c) prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom ogrozi kvaliteto vode v napeljavi (34. člen),
d) nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (37. člen),
e) deluje v nasprotju s z 38. členom tega odloka,
f) odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 54. členom,
g) ne izpolnjuje obveznosti 65. člena tega odloka,
h) ne ravna v skladu s 66. členom tega odloka.
(2) Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.

(1) Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki:
a) ne ravna v skladu s 66. členom tega odloka.
(2) Z globo od 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 € se kaznuje oseba, ki:
– ne posreduje podatkov v skladu z 69. členom tega odloka.

Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po začetku veljave tega odloka.

Občinski svet Občine Slovenska Bistrica sprejme v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem njegove uveljavitve prenehata veljati Odlok o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenske Bistrice (Uradni list RS, št. 65/02) in Pravilnik o merilih in kriterijih za določanje višine priključnine za priključitev na javno vodovodno omrežje (Uradni list RS, št. 70/05).