Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Obrazec M-4 PRIJAVA PODATKOV IN SPREMEMB PODATKOV O PLAČI OZIROMA OSNOVI, NADOMESTILIH, PLAČANEM PRISPEVKU IN OBDOBJU ZAVAROVANJA I. PODATKI, KI JIH POSREDUJE DAJALEC PODATKOV RUBRIKA A – podatki o zavezancu in zavarovancu Polje 1 – DATUM VNOSA PODATKOV V elektronski obrazec se samodejno vpiše sistemski datum, ko je začet vnos podatkov v aplikacijo. Polje 2 – LETO, ZA KATERO SE SPOROČAJO PODATKI (LLLL) Vpisati je treba koledarsko leto, za katero se posredujejo podatki – štirimestno število (LLLL). V primeru prenehanja poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca, ki zaposluje delavce, se izjemoma podatki lahko sporočijo za tekoče koledarsko leto. Polje 3 – ŠIFRA PRIJAVE PODATKOV Vpisati je treba ustrezno šifro glede na vrsto podatkov, ki se posredujejo: +--------+------------------+----------------------------------+ | Šifra |Naziv šifre |Opis šifre | +--------+------------------+----------------------------------+ | 0 |Prijava podatkov |Šifra pomeni posredovanje podatkov| | | |za zavarovanca za določeno | | | |koledarsko leto | +--------+------------------+----------------------------------+ | 1 |Prijava sprememb |Šifra pomeni posredovanje sprememb| | |podatkov |že posredovanih podatkov | +--------+------------------+----------------------------------+ | 2 |Prijava podatkov |Šifra pomeni posredovanje podatkov| | |o dopolnilnem |o plači iz naslova opravljanja | | |delu |dopolnilnega dela po predpisih o | | | |delovnih razmerjih | +--------+------------------+----------------------------------+ | 4 |Prijava podatkov |Šifra pomeni posredovanje podatkov| | |o nadomestilih |o nadomestilih plače, ki jih | | |plače drugega |izplačuje Jamstveni in | | |izplačevalca |preživninski sklad delavcem zaradi| | |(JPS) |insolventnosti delodajalca | +--------+------------------+----------------------------------+ | 7 |Prijava sprememb |Šifra pomeni posredovanje sprememb| | |podatkov o |podatkov o plači iz naslova | | |dopolnilnem delu |opravljanja dopolnilnega dela po | | | |predpisih o delovnih razmerjih | +--------+------------------+----------------------------------+ | 8 |Prijava sprememb |Šifra pomeni posredovanje sprememb| | |podatkov o |podatkov o nadomestilih plače, ki | | |nadomestilih |jih izplačuje Jamstveni in | | |plače drugega |preživninski sklad RS delavcem | | |izplačevalca |zaradi insolventnosti delodajalca | | |(JPS) | | +--------+------------------+----------------------------------+ Polje 4 – REGISTRSKA ŠTEVILKA DAJALCA Vpisati je treba registrsko številko (v nadaljevanju: RŠ) dajalca podatkov. V skladu s 7. členom Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00 in 111/07 – v nadaljevanju: ZMEPIZ) so dajalci podatkov poslovni subjekti in zasebni delodajalci, ki imajo po tem zakonu dolžnost posredovanja podatkov. Za RŠ poslovnega subjekta se šteje RŠ, dodeljena sedežu poslovnega subjekta, ob predpostavki, da enota na sedežu posreduje podatke po ZMEPIZ zase in za druge poslovne enote tega poslovnega subjekta. Enota na sedežu poslovnega subjekta se torej šteje za dajalca podatkov za vse enote tega poslovnega subjekta. V primerih, ko ima poslovni subjekt poslovne enote, ki jim je dodeljena RŠ in je različna od RŠ sedeža poslovnega subjekta, je dajalec podatkov enota na sedežu poslovnega subjekta za vse enote tega poslovnega subjekta, tudi za tiste enote, ki jim je dodeljena RŠ, različna od RŠ sedeža poslovnega subjekta. Nosilcem javnih pooblastil, ki posredujejo podatke za zavarovance, zavarovane pri drugem zavezancu, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) dodeli posebno RŠ dajalca podatkov (Jamstveni in preživninski sklad RS, Davčna uprava RS idr.). Polje 5 – REGISTRSKA ŠTEVILKA ZAVEZANCA Vpisati je treba RŠ zavezanca za prijavo v zavarovanje. Za zavezanca za prijavo v zavarovanje (v nadaljevanju: zavezanec) se šteje poslovno enoto poslovnega subjekta, v kateri zavarovanec opravlja delo in ki ji je dodeljena RŠ. Če zavarovanec opravlja delo na sedežu poslovnega subjekta, se za zavezanca šteje enota na sedežu, ki je lahko hkrati tudi dajalec podatkov. Če poslovni subjekt ni razdeljen na poslovne enote, je RŠ zavezanca hkrati tudi RŠ dajalca podatkov. Vpis RŠ zavezanca je obvezen tudi v tem primeru. RŠ zavezanca je razvidna iz obrazca M-1 (prijava zavarovanca v zavarovanje). Nosilci javnih pooblastil, ki posredujejo podatke za zavarovance, zavarovane pri drugem zavezancu, vpišejo RŠ zavezanca, pri katerem je zavarovanec zavarovan. Če podatke posreduje Jamstveni in preživninski sklad RS skladno z 19. členom Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije /ZJSRS/ (Uradni list RS, št. 78/06 – UPB2), vpiše RŠ zavezanca, pri katerem je zavarovanec zavarovan. Polje 6 – TEDENSKI SKLAD UR ZAVEZANCA Vpisati je treba število ur polnega delovnega časa zavezanca – poslovne enote, v kateri zavarovanec opravlja delo. Pri istem zavezancu imajo lahko zavarovanci različen polni delovni čas. V skladu s 142. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju: ZDR) znaša lahko polni delovni čas pri delodajalcu od 36 do 40 ur na teden. Izjema so udeleženci javnih del, za katere se na podlagi 41. člena Zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB1 – v nadaljevanju ZZZPB) šteje kot polni delovni čas 30 ur na teden. Če se med letom spremeni polni delovni čas zavezanca, je treba spremembo polnega delovnega časa za vse zavarovance sporočiti tako, da se z obrazcem M-2 vloži odjava (zaključek obdobja starega polnega delovnega časa) in nato z obrazcem M-1 nova prijava (začetek obdobja novega polnega delovnega časa). V tem primeru se za obdobje veljavnosti novega polnega delovnega časa posebej izpolni nov obrazec M-4 za prijavo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobju zavarovanja v skladu s temi navodili. Polje 7 – LETNI SKLAD UR ZAVEZANCA Vpisati je treba letni sklad ur zavezanca, ki ustreza tedenskemu številu ur polnega delovnega časa zavezanca. Letni sklad ur se izračuna glede na dejansko število delovnih dni v letu, za katero se posredujejo podatki. V primeru polnega delovnega časa 40 ur na teden letni sklad ur zavezanca ne sme biti manjši od 2080 ur. V primeru polnega delovnega časa 36 ur na teden letni sklad ur zavezanca ne sme biti manjši od 1872 ur. V primeru polnega delovnega časa za javna dela 30 ur na teden letni sklad ur zavezanca ne sme biti manjši od 1560 ur. Polje 8 – ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA Vpisati je treba 13-mestno enotno matično številko (EMŠO) zavarovanca iz veljavnega osebnega dokumenta, določena po Zakonu o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZCRP). RUBRIKA B – podatki o plači oziroma osnovi za obdobje, za katero so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani V to rubriko se vpisujejo podatki o plačah oziroma osnovah za plačilo prispevkov, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, za obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) plačani. V skladu z 39. do 45. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-1/ (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB4, 112/06 Odl. US: U-I-358/04-13, 114/06 – ZUTPG – v nadaljevanju ZPIZ-1), se v to rubriko vpisuje: – za zaposlene – plača in nadomestila plače; – za zavarovance, ki se jim ne izplačuje plača – zavarovalna osnova in nadomestila; – za zavarovance, ki ne prejemajo plače oziroma jim osnova z zakonom ni določena, se vpiše znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevkov in se všteva v pokojninsko osnovo, če so bili od tega zneska plačani prispevki za PIZ. Polje 9 – OBDOBJE OD (DDMM) Vpisati je treba prvi dan (datum) obdobja zavarovanja, za katero so prispevki za PIZ plačani, v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki. Polje 10 – OBDOBJE DO (DDMM) Vpisati je treba zadnji dan (datum) obdobja zavarovanja, za katero so prispevki za PIZ plačani, v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki. V primerih, ko se v koledarskem letu izmenjujejo obdobja zavarovanja, ko so bili prispevki za PIZ plačani in obdobja zavarovanja, ko niso bili plačani, je treba vsako obdobje zavarovanja, za katero so bili prispevki za PIZ plačani, vpisati ločeno v svojo vrstico. Pri tem se vpiše tudi vse ostale podatke v tej rubriki, ki se nanašajo na posamezno obdobje zavarovanja. Če je zavarovanec v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki, delal z različnim delovnim časom (npr. prve tri mesece 25 ur na teden, nato 35 ur na teden), ali je zavarovanec pri istem zavezancu delal v več obdobjih s prekinitvami, je moral zavezanec za vsako obdobje posebej vložiti prijavo (z obrazcem M-1) in v primeru zaključka obdobja odjavo (z obrazcem M-2). V tem primeru se za vsako obdobje zavarovanja (z novim delovnim časom zavarovanca ali po prekinitvi) izpolni nov obrazec M-4 v skladu s temi navodili. Pri tem se vpiše vse podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje zavarovanja. Polje 11 – ŠTEVILO UR REDNEGA DELA Za zavarovanca, ki se mu izplačuje plača, se vpiše število ur rednega delovnega časa, za katere je bila izplačana plača in nadomestilo plače iz prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1 (npr. nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, nadomestilo plače zaradi darovanja krvi itd.). Za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača, se vpiše število ur, ki ustreza osnovi, od katere so bili plačani prispevki za PIZ, ter obdobju, za katero so bili ti prispevki plačani. Posebnosti: Če ima zavarovanec po 23. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB2 – v nadaljevanju ZSDP) pravico do očetovskega dopusta brez pravice do očetovskega nadomestila in mu Republika Slovenija za ta čas zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače (40. člen ZSDP), se vpiše število ur očetovskega dopusta za čas, ko ima zavarovanec pravico do očetovskega dopusta brez pravice do očetovskega nadomestila. Za zavarovance, ki zaradi nege svojega otroka delajo s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s 84. ali 85. členom ZDR-90 in niso uveljavili pravic po ZSDP, je treba v polje 11 vpisati le število ur, ki so jih dejansko prebili na delu s krajšim delovnim časom. Za invalide II. kategorije, ki imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 – v nadaljevanju: ZPIZ-92), ki je veljal od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1999 oziroma se je uporabljal do 31. 12. 2002, in za invalide II. oziroma III. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po določbah ZPIZ-1, ki se uporabljajo od 1. 1. 2003 dalje, je treba vpisati število ur, ki so jih dejansko prebili na delu s krajšim delovnim časom od polnega. Kadar so sporočeni podatki o plači iz naslova opravljanja dopolnilnega dela po 146. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07 – v nadaljevanju: ZDR) in je v rubriki A v polju 3 – »Šifra prijave podatkov« vpisana šifra 2, se za zavarovanca vpiše število ur opravljenega dopolnilnega dela v koledarskem letu, ob upoštevanju tedenske omejitve takšnega dela (največ 8 ur tedensko). Za zavarovanca, ki opravlja dopolnilno delo po prejšnjih predpisih (na podlagi 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 in 2/94 – v nadaljevanju: ZDR-90), ki je veljal do 31. 12. 2002), je treba vpisati število ur opravljenega dopolnilnega dela ob upoštevanju tedenske omejitve takšnega dela po prejšnjih predpisih (največ tretjino polnega delovnega časa zavezanca). V to polje se ne vpisuje: – števila nadur, – števila ur za nadomestila, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 in – števila ur za čas prejemanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja (invalidi II. kategorije po ZPIZ-92 in invalidi II. In III. kategorije po ZPIZ-1). Polje 12 – ŠTEVILO NADUR Vpisati je treba število ur opravljenega dela preko polnega delovnega časa (nadure) v skladu z omejitvami po ZDR. V skladu z določbo 143. člena ZDR sme trajati nadurno delo največ 8 ur na teden oziroma 20 ur na mesec oziroma 170 ur na leto. Nadurno delo preko omejitve 170 ur letno, za katero je delavec podal pisno soglasje, lahko traja največ 230 ur letno. Izjemoma število nadur lahko presega omejitve po ZDR, če za izvajanje posamezne dejavnosti tako določajo posebni predpisi (npr. Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o veterinarstvu, Zakon o zdravniški službi, Zakon o lekarniški dejavnosti idr.), ki se v tem delu štejejo za predpise o delovnih razmerjih v smislu prvega odstavka 44. člena ZPIZ-1. Polje 13 – ZNESEK PLAČE OZIROMA OSNOVE (EUR) Znesek je treba vpisati v eurih (EUR) z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Za osebe v delovnem razmerju se v to polje vpiše izplačana plača in nadomestilo plače, ki se za izračun pokojninske osnove upošteva v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 (npr. nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, nadomestilo plače zaradi darovanja krvi, itd.) ter zneski razlike do minimalne plače in osnov za čas neplačane odsotnosti, od katerih so bili plačani prispevki. Vpiše se bruto znesek plače, ki je bil izplačan za koledarsko leto, za katero se posredujejo podatki, in sicer za izkazane ure rednega delovnega časa (polje 11) in opravljene nadure v skladu z omejitvami po ZDR oziroma po posebnih predpisih (polje 12). Po prvem. odstavku 44. člena ZPIZ-1 se plača za delo preko polnega delovnega časa upošteva za ugotovitev pokojninske osnove največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki. Za samozaposlene zavarovance, državljane Republike Slovenije, zaposlene v tujini, kmete, vrhunske športnike in šahiste ter osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje, je treba v to polje vpisati zavarovalno osnovo, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača. Zavarovalne osnove za te zavarovance so določene v 208., 209. in 210. členu ZPIZ-1. Za brezposelne, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, za zavarovance na podlagi starševstva po 23. členu ZPIZ-1, družinske pomočnike, vojake nabornike na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljane med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje se v to polje vpiše prejemek, ki ga zavarovanci prejemajo skladno s posebnimi predpisi oziroma osnova, od katere se plačujejo prispevki za PIZ(212. člen in prvi odstavek 216. člena ZPIZ-1). Za brezposelne osebe, ki jim Zavod RS za zaposlovanje plačuje prispevke za PIZ do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine, je v to polje treba vpisati osnovo, od katere so plačani prispevki (drugi odstavek 216. člena ZPIZ-1). Za vajence v učnem razmerju je treba vpisati znesek nagrade vajenca v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Če je nagrada nižja od zneska polovice minimalne plače, se vpiše znesek polovice minimalne plače, saj se v tem primeru prispevki za PIZ plačajo od polovice minimalne plače (211. člen ZPIZ-1). Kadar so sporočeni podatki o plači iz naslova opravljanja dopolnilnega dela po 146. členu ZDR oziroma po 47. členu ZDR-90, je treba za zavarovanca vpisati znesek izplačane plače za ure dopolnilnega dela ob upoštevanju omejitev, ki jih predpisujeta ZDR oziroma ZDR-90 (glej pojasnilo o podatkih v polju 11). Ne vpisujejo se prejemki, ki se v skladu z 42. členom ZPIZ-1 ne vštevajo v pokojninsko osnovo. V to polje se ne vpisuje zneskov nadomestil, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 in se vpisujejo v polje 15 oziroma 17, ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja (invalidi II. kategorije po ZPIZ-92 ter invalidi II. in III. kategorije po ZPIZ-1). V to polje Jamstveni in preživninski sklad RS vpiše znesek nadomestila plače, ki ga izplača v skladu s prvo in drugo alinejo prvega odstavka 19. člena ZJSRS. Polje 14 – ZNESEK PRISPEVKA (EUR) Znesek je treba vpisati v eurih (EUR) z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Vpisati je treba znesek plačanega prispevka za PIZ za koledarsko leto, za katero se posredujejo podatki. Vpiše se seštevek plačanega prispevka zavarovanca ter delodajalca: – od vseh prejemkov iz delovnega razmerja (tudi od tistih, ki se v skladu z 42. členom ZPIZ-1 ne vštevajo v pokojninsko osnovo), – od osnov za plačilo prispevkov in – od vseh nadomestil plače, ki jih izplača delodajalec, tudi od tistih nadomestil, ki bremenijo nosilce zavarovanj oziroma druge izplačevalce in zanje delodajalec uveljavi refundacijo (nadomestila zaradi bolniške odsotnosti nad 30 dni, nadomestila po predpisih o delovnih razmerjih, predpisih o obrambi ipd.). Za zavarovanca, ki mu delodajalec – pravna oseba izplačuje plačo oziroma za vajenca, ki mu ta delodajalec izplačuje nagrado, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ od dohodkov oziroma osnove, ki so zajeti v obračunu prispevkov na predpisanem obrazcu REK (REK-1, REK-1a). Za zavarovanca, ki mu delodajalec – fizična oseba (samostojni podjetnik, fizična oseba, ki zaposluje delavce) izplačuje plačo oziroma za vajenca, ki mu ta delodajalec izplačuje nagrado, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ, ki je razviden iz obračuna prispevkov in davkov na predpisani plačilni listi zavarovanca oziroma na predpisanem obrazcu. Za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača, je treba vpisati znesek prispevka za PIZ, ki je bil za zavarovanca plačan od predpisane osnove v skladu z določbami ZPIZ-1. Posebnosti: Kadar je izplačana plača delavca nižja od minimalne plače, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ od seštevka izplačane plače in osnove v višini razlike do minimalne plače. Kadar je nagrada vajenca nižja od polovice minimalne plače, je treba vpisati znesek plačanega prispevka za PIZ od polovice minimalne plače. Za zavarovance v invalidskih podjetjih in drugih organizacijah za zaposlovanje invalidov je treba vpisati znesek prispevka za PIZ, ki ga podjetja, zavodi in druge organizacije za zaposlovanje invalidov v skladu z 226. členom ZPIZ-1 v povezavi s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB2) obračunajo za zaposlene in ga vplačajo na poseben račun pri delodajalcu in namensko uporabijo kot odstopljena sredstva. Vpisati je treba znesek zmanjšanega oziroma odpisanega prispevka za PIZ za kmete in člane kmečkih gospodinjstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po posebnem zakonu in se jim šteje za plačanega (devetnajsta alineja prvega odstavka 232. člena ZPIZ-1). V to polje se ne vpisuje zneska plačanega prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem, ker je ta znesek potrebno vpisati v polje 23, in zneskov prispevkov od tistih prejemkov, ki jih zavezanec ni plačal niti v svoje breme niti v breme drugega izplačevalca (npr. za čas starševskega dopusta, ko prispevke plačuje pristojni organ neposredno). RUBRIKA C – podatki o nadomestilu za obdobje, za katero so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani V to rubriko je treba vpisati število ur nadomestila ter leto osnove nadomestila za obdobje, za katero se posredujejo podatki in za katero so prispevki plačani. V ta polja se vpisujejo podatki o nadomestilih, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1. Podatke o nadomestilu je treba vpisati tudi v primeru, ko je delavec razporejen na delovno mesto, na katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Če je zavarovanec prejemal nadomestilo samo v letu, za katero se posredujejo podatki, ali je prejemal nadomestilo v več zaporednih letih brez prekinitve, je možen samo en podatek o letu osnove in se izpolnita samo polji 15 in 16. Rubrika se izpolni tudi v primerih, ko so posredovani podatki o dopolnilnem delu (v polju 3 je šifra prijave podatkov 2 ali 7) in je zavarovanec prejemal nadomestilo. Polje 15 – ŠTEVILO UR NADOMESTILA 1 Vpisati je treba število ur izplačanega nadomestila plače: – za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju (do in nad 30 dni bolniške odsotnosti); – za čas odsotnosti zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka, ko zavarovanec prejema porodniško nadomestilo in nadomestilo za nego in varstvo otroka (40. člen ZSDP), – za čas odsotnosti zaradi očetovskega dopusta, ko zavarovanec prejema očetovsko nadomestilo (40. člen ZSDP), – za čas odsotnosti zaradi posvojiteljskega dopusta, ko zavarovanec prejema posvojiteljsko nadomestilo (40. člen ZSDP); – za čas odsotnosti z dela po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, ki jim začasno ni mogoče zagotoviti dela; – za čas poklicne rehabilitacije iz prvega odstavka 89. člena ZPIZ-1. V to polje se ne vpisuje števila ur za nadomestila, ki se za izračun pokojninske osnove upoštevajo v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 in je število teh ur že vpisano v polju 11. Polje 16 – LETO OSNOVE 1 Vpisati je treba koledarsko leto pred pričetkom prejemanja nadomestila, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1. Če zavarovanec v letu pred pričetkom prejemanja nadomestila ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov ali nadomestila, je treba vpisati tekoče leto pričetka prejemanja nadomestila. Polje 17 – ŠTEVILO UR NADOMESTILA 2 Kadar je zavarovanec v letu, za katero se sporočajo podatki, prejemal nadomestila iz drugega odstavka 41. člena ZPIZ-1 s prekinitvami in začetek njihovega prejemanja ni v istem koledarskem letu (prvo nadomestilo je zavarovanec začel prejemati pred koledarskim letom, za katero se sporočajo podatki, drugo pa v tem letu), se za zavarovanca upošteva osnovo iz dveh koledarskih let. V takem primeru je treba podatke o številu ur nadomestila, za katero se upošteva drugo leto osnove, vpisati v polje 17. Glede vsebine podatka velja navodilo za polje 15. Polje 18 – LETO OSNOVE 2 Če je v polju 17 vpisano število ur nadomestila, za katero se upošteva drugo leto osnove, se to leto osnove vpiše v polje 18. RUBRIKA D – podatki o zavarovalni dobi s povečanjem ali o sezonskem delu, ko so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani 1. ZAVAROVALNA DOBA S POVEČANJEM V to rubriko je treba vpisati podatke za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje po 4. odstavku 430. člena ZPIZ-1 in le v primeru, ko so prispevki za zavarovalno dobo s povečanjem plačani. Po 4. odstavku 430. člena v povezavi s 449. členom ZPIZ-1 so se s 1. 1. 2001 prenehali uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, razen za zavarovance, ki so na dan uveljavitve tega zakona delali na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem in so imeli na ta dan najmanj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe. Tem zavarovancem se od 1. 1. 2001 še nadalje šteje zavarovalna doba s povečanjem po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1. Polje 19 – OBDOBJE »OD« (DDMM) Vpisati je treba datum, od katerega se v koledarskem letu na določenem delovnem mestu zavarovalna doba šteje s povečanjem. Če so za štetje zavarovalne dobe s povečanjem v skladu s predpisom za določeno delovno mesto predpisani dodatni pogoji, se vpiše obdobje, za katero so navedeni pogoji izpolnjeni. Polje 20 – OBDOBJE »DO« (DDMM) Vpisati je treba datum, s katerim v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki, preneha štetje zavarovalne dobe s povečanjem na določenem delovnem mestu. Če se v koledarskem letu izmenjujejo obdobja zavarovanja, ko so bili prispevki za zavarovalno dobo s povečanjem plačani, in obdobja zavarovanja, ko ti prispevki niso bili plačani, se vsako obdobje zavarovanja na takšnem delovnem mestu, ko so bili prispevki za zavarovalno dobo plačani, vpiše ločeno v svojo vrstico. Če je zavarovanec v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki, delal na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, v različnih obdobjih s prekinitvami ali je delal na delovnih mestih z različno stopnjo povečanja, se vsako obdobje dela na takšnem delovnem mestu z določeno stopnjo povečanja vpiše ločeno v svojo vrstico. Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi v času začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oziroma odsotnosti z dela po ZSDP (odsotnost z dela zaradi porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka, očetovskega dopusta, posvojiteljskega dopusta) če je bil delavec v tem času razporejen na takem delovnem mestu in je delodajalec plačal prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem. Če je bil zavarovanec v koledarskem letu prijavljen v zavarovanje z različnim številom ur delovnega časa na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, oziroma je bilo sklenjeno delovno razmerje pri istem zavezancu na delovnih mestih s povečanim štetjem zavarovalne dobe v več obdobjih s prekinitvami, je treba za vsako obdobje zavarovanja, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje (M-1) in odjava iz zavarovanja (M-2), izpolniti novo prijavo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih in plačanem prispevku (M-4). Pri tem je treba vpisati tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje. Polje 21 – TRAJANJE ZAVAROVALNE DOBE (MMDD) Vpisati je treba dejansko trajanje zavarovanja (število mesecev in dni) v skladu s podatki o obdobju v poljih 19 in 20. Zavarovancem – invalidom II. ali III. kategorije, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, ter zavarovancem, ki delajo s krajšim delovnim časom po prepisih o delovnih razmerjih in po predpisih o starševskem varstvu na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se doba poveča samo za čas, ki so ga dejansko prebili na delu. V navedenih primerih je treba vpisati trajanje zavarovalne dobe, ki ustreza času, dejansko prebitem na delu. Polje 22 – ŠIFRA DOBE Vpisati je treba ustrezno šifro iz šifranta zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem in ga objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na svoji spletni strani. Polje 23 – ZNESEK PRISPEVKA ZA ZAVAROVALNO DOBO S POVEČANJEM Znesek plačanega prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem je treba vpisati v eurih (EUR) z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Če je več obdobij dela na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, vpisanih v ločene vrstice, se za vsako obdobje vpiše pripadajoči znesek plačanih prispevkov. Če je delodajalec plačal prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem tudi za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oziroma za čas odsotnosti z dela po ZSDP (odsotnost z dela zaradi porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka, očetovskega dopusta, posvojiteljskega dopusta), je treba vpisati tudi znesek prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem za čas takšne zadržanosti z dela. 2. SEZONSKO DELO V skladu s 56. členom ZDR se delavcu, ki po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu in pri tem opravi več ur, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Na tak način izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo zavarovalno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev. Polje 19 – OBDOBJE »OD« (DDMM) Vpisati je treba datum pričetka opravljanja sezonskega dela v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki. Polje 20 – OBDOBJE »DO« (DDMM) Vpisati je treba datum prenehanja opravljanja sezonskega dela v koledarskem letu, za katero se sporočajo podatki. Če je zavarovanec pri istem zavezancu za prijavo v zavarovanje opravljal sezonsko delo v več obdobjih s prekinitvami, je treba za vsako obdobje zavarovanja, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje (M-1) in odjava iz zavarovanja (M-2), izpolniti novo prijavo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih in plačanem prispevku (M-4). Pri tem je treba vpisati tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje. Polje 21 – TRAJANJE ZAVAROVALNE DOBE (MMDD) Vpisati je treba preračunano trajanje zavarovalne dobe na podlagi sezonskega dela. Preračun zavarovalne dobe se opravi v skladu s 194. členom ZPIZ-1. Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer se 30 dni šteje kot 1 mesec, 12 mesecev pa kot eno leto. Zavarovalna doba se preračuna na polni delovni čas na naslednji način (če je ostanek 0,5 ali več, se rezultat zaokroži navzgor): koledarski dnevi zaposlitve zavarovanca x delovni čas zavarovanca (ur na teden) ------------------------------------------------------ polni delovni čas zavezanca (ur na teden) Izračun po navedeni formuli predstavlja število dni (preračunano zavarovalno dobo na polni delovni čas). Tako dobljene dneve se vpiše v mesecih in dnevih npr. 183,75 dni = 06 mesecev in 04 dni. Koledarski dnevi zaposlitve zavarovanca so koledarski dnevi, ko je delavec opravljal sezonsko delo. Primer: če je delavec tako delo opravljal od 1. 5. do 15. 8. v koledarskem letu, to pomeni 105 dni oziroma 04 mesece. Število ur opravljenega sezonskega dela zavarovanca na teden predstavljajo ure dela, ki jih je zavarovanec dejansko opravil na sezonskem delu v enem tednu npr. 70 ur na teden. Polni delovni čas zavezanca (ur na teden) je polni delovni čas delodajalca, ki je določen z zakonom ali kolektivno pogodbo (od 36 do 40 ur na teden). Polje 22 – ŠIFRA DOBE Vpisati je treba šifro »0065«, ki označuje sezonsko zaposlitev s preračunanim trajanjem zavarovalne dobe. Polje 23 – ZNESEK PLAČANEGA PRISPEVKA ZA ZAVAROVALNO DOBO S POVEČANJEM Vpisati je treba znesek plačanih prispevkov za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem. Pri vpisovanju podatkov o sezonskem delu ostane to polje prazno, ker je znesek plačanih prispevkov že vpisan v polju 14. RUBRIKA E – podatki o obdobju, za katero prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačani V to rubriko se vpisujejo podatki, ki se nanašajo na tista obdobja zavarovanja v koledarskem letu, ko prispevki za PIZ niso plačani. Če se v koledarskem letu izmenjujejo obdobja zavarovanja, ko so bili prispevki za PIZ plačani in obdobja zavarovanja, ko prispevki za PIZ niso bili plačani, je treba vsako obdobje zavarovanja, ko prispevki za PIZ niso bili plačani, vpisati ločeno v svojo vrstico. Pri tem se vpiše tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje zavarovanja. Če je zavarovanec pri istem zavezancu za prijavo v zavarovanje delal v več obdobjih s prekinitvami ali je zavarovanec v koledarskem letu, za katero se posredujejo podatki, delal z različnim delovnim časom (npr. prve tri mesece 25 ur na teden, nato 35 ur na teden) in v teh obdobjih prispevki za PIZ niso plačani, je treba za vsako obdobje zavarovanja, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje (M-1) in odjava iz zavarovanja (M-2), izpolniti novo prijavo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih in plačanem prispevku (M-4). Pri tem je treba vpisati tudi vse ostale podatke, ki se nanašajo na posamezno obdobje. Polje 24 – OBDOBJE »OD« (DDMM) Vpisati je treba prvi dan (datum) obdobja, ko prispevki za PIZ niso plačani. Polje 25 – OBDOBJE »DO« (DDMM) Vpisati je treba zadnji dan (datum) obdobja, ko prispevki za PIZ niso plačani. Polje 26 – ŠTEVILO UR REDNEGA DELA Vpisati je treba število ur rednega delovnega časa, ki ustreza obdobju zavarovanja, za katero prispevki za PIZ niso bili plačani, vpisanem v posamezni vrstici. Polje 27 – ŠTEVILO UR NADOMESTILA V obdobju zavarovanja v posamezni vrstici, ko prispevki za PIZ niso bili plačani, je treba vpisati število ur nadomestila iz drugega odstavka 41. člena ZPIZ-1. II. PODATKI, KI JIH VPIŠE ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Podatkom iz obrazca, ki jih je posredoval dajalec podatkov, Zavod doda naslednje podatke o prejemu obrazca in pooblaščeni osebi, ki je podatke posredovala. DATUM IN ČAS PREJEMA PODATKOV Zavod doda datum in čas, ko je informacijski sistem Zavoda oziroma pooblaščenega sprejemnika prejel podatke od dajalca podatkov ali pooblaščenega posredovalca. ŠTEVILKA ELEKTRONSKGA OVOJA (PAKETA) OBRAZCA Zavod doda enolično številko elektronskega ovoja (paketa) obrazcev, v katerem je dajalec posredoval podatke. PODATKI O POOBLAŠČENI OSEBI Zavod doda podatke o pooblaščeni osebi pri dajalcu podatkov ali pri pooblaščenem posredovalcu podatkov, ki je na podlagi notranjega ali zunanjega pooblastila elektronsko podpisala ovoj (paket) obrazcev.