Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju ZVKD-1), 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Bizeljsko – Cerkev sv. Vida na Janeževem vrhu (EŠD 2881).
Spomenik stoji na parcelnih številkah *71 in 1384, k.o. Bizeljsko.
Cerkev sv. Vida na Janeževem vrhu se nahaja na izpostavljeni lokaciji na robu platoja, kjer se teren že spušča v dolino. Predstavlja, ki je bila zgrajena v 17. stoletju. Leto gradnje sporoča letnica 1678 na glavnem portalu. V drugi polovici 18. stoletja je doživela temeljito obnovo, ko so pozidali zakristijo, zvonik in obokali ladjo ter izdelali nov glavni oltar. V 19. stoletju so baročno streho zvonika zamenjali z današnjo, kasneje pa cerkev ni doživela večjih gradbenih posegov.

Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Stavba predstavlja preprosto podružnično cerkev, ki jo sestavljajo pravokotna banjasto obokana ladja, kratek poligonalno sklenjen in obokan prezbiterij, kvadratna zakristija na južni strani ter zvonik, kratek poligonalno sklenjen in obokan prezbiterij, kvadratna zakristija na južni strani ter zvonik, ki se dviga nad zahodno steno ladje. Zunanjščino členijo poleg preprostih pravokotnih okenskih odprtin predvsem kamnita glavni in stranski portal ter iz kamna klesani polkrožni okviri odprtin zvonika. Notranjščino zaznamuje zlasti banjast obok v ladji, ki sloni na izrazitih slopih brez kapitelov, omembe vredna pa sta še prvotni kamniti tlak v prezbiteriju in opečni zakristiji. Od opreme cerkve velja omeniti le dva oltarja. Glavni, ki ga odlikuje razgibana silhueta poznobaročnega oltarnega nastavka in ga krasijo angelske in svetniške figure, je nastal v sredini 18. stoletja. Stranski oltar posvečen sv. Roku pa je starejši, saj po tipu sodi med t.i. zlate oltarje s konca 17. stoletja. Poleg figure sv. Roka oltar krasita figuri sv. Agate in neznane svetnice, v atiki pa angela in neka svetniška figura.
Cerkev ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen, zato jo je potrebno razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Varovano območja kulturnega spomenika obsega parceli številka *71 in 1384, k.o. Bizeljsko, ki sta vrisani na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, le-ta je sestavni del tega odloka.

Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z ZVKD-1 ter je v skladu z 9. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin cerkve, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objektov;
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s konservatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.

Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.

Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.

Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.