Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju ZVKD-1), 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Dramlja – Cerkev sv. Andreja na Skalah (EŠD 2883).
Spomenik stoji na parcelnih številkah *153 in 1440, k.o. Vitna vas.
Cerkev stoji na vrhu griča, ki se dviga severovzhodno od močno razloženega naselja in je orientirana proti jugovzhodu. Vas se omenja že leta 1309, cerkev pa viri navajajo prvič leta 1545. Iz arhitekturnih značilnosti je mogoče sklepati, da je stavba doživela temeljito obnovo v 17. stoletju, ko so mogoče starejši ladji prizidali poligonalno sklenjen prezbiterij, v katerega so postavili tudi nov oltar. V 18. stoletju so obokali še ladjo, v 19. stoletju pa na severni strani prizidali zakristijo in nad zahodno ladijsko steno postavili zvonik. V novejšem času je obnovo doživela zunanjščina, v notranjščini pa le tlak.

Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V tlorisu cerkev sestavljajo pravokotna ladja, kratek poligonalni prezbiterij in zakristija na severni strani. Zvonik je utelešen v zahodni del ladje. Zunanjščino členijo le preproste pravokotne okenske odprtine in kamnit glavni portal. V notranjščini vzbuja pozornost predvsem banjasti obok v ladji in križnogrebenast obok z reduciranim sklepnikom v prezbiteriju, ki kaže na daljnje odmeve gotskih oblikovnih principov. Od opreme izstopa glavni oltar, ki po tipu sodi v skupino t.i. zlatih oltarjev iz druge polovice 17. stoletja. Oltar krasijo figure sv. Andreja v osrednji niši, zgoraj pa Boga očeta in angelske glavice.
Cerkev ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen, zato jo je potrebno razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Varovano območja kulturnega spomenika obsega parceli številka *153 in 1440, k.o. Vitna vas, ki sta vrisani na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, le-ta je sestavni del tega odloka.

Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z ZVKD-1 ter je v skladu z 9. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti ter odstranitev vseh neprimernih elementov (recentne plasti beležev) kot posledice nestrokovnih obnov v preteklosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin cerkve, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objektov;
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s konservatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto, oziroma v skladu s pokopališčim redom, ki pa ne zadeva same stavbe;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.

Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.

Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.

Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.