Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju: ZVKD-1), 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Dobova – Spomenik padlim v 1. svetovni vojni (EŠD 9872).
Spomenik stoji na parcelni številki *1, k.o. Veliki Obrež.
Kulturni spomenik Dobova – spomenik padlim v 1. svetovni vojni (EŠD 9872) stoji znotraj kulturnega spomenika Dobova – Cerkev Imena Marijinega (EŠD 2940).

Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Spomenik padlim v 1. svetovni vojni je bil zgrajen leta 1937. Stoji v zahodnem delu obzidja nekdanjega pokopališče in služi obenem tudi kot vhod v cerkveni areal. Spomenik je zidan in ometan in zgrajen kot tridelni vhodni slavolok. V osrednjem, razširjenem vzhodnem delu sta vzidani plošči z imeni padlih, nad vhodnim lokom pa sta pod reliefnim križem in peresom letnici 1914 in 1918 ter napis: ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM: SLAVA!. Pred spomenikom storita dve kamniti granati. V Občini Brežice sta le dva spomenika žrtvam prve svetovne vojne: poleg slednjega še oni v Brežicah.

Varovano območja kulturnega spomenika obsega parcelo številka *1, k.o. Veliki Obrež, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, le-ta je sestavni del tega odloka.

Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z ZVKD-1 ter je v skladu z 9. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut objekta;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objektov;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, reklamnih in drugih panojev;
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče cerkvenega areala so potrebni, v skladu 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 kulturnovastveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za posege pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.

Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.

Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.

Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.